oj (4062)

1. òj, interj. 1) o! ach! oj, kako lep dan! oj sramotno delo! Cig.; Ljubica gre, oj ljubica, Npes.- C.; Oj Matjaž, oj Matjaž! Lepa je krona ogrska, Npes.-K.; — oj nehvaležnosti, da je ni grje! Ravn.- Jan. (Slovn.); — oj me! ( nav. ojme)! weh mir! Oj me, oj me, vbožica, Preš.; oj te, oj te! weh dir! weh! Jurč.; — 2) he! Jan.; pos. kadar kdo od daleč kliče: oj Jože, Levst. (Rok.), jvzhŠt.
2. ǫ́ja, f. = oje, C.; — pl. oje, die Gabeldeichsel, Z.
3. ojačávanje, n. die Verstärkung: o. glasov, die Lautverstärkung, Jan., Cig. (T.).
4. ojáčenje, n. die Verstärkung, nk.
5. ojačevȃnje, n. das Verstärken, nk.; — die Zunahme an Kraft, Jan. (H.).
6. ojačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ojačiti, nk.
7. ojáčiti, -jȃčim, vb. pf. kräftigen, Cig., Jan.; verstärken, Cig. (T.); o. se, kräftig werden, erstarken, Cig., Jan.; — najslabši zvok se tako ojači, da ga slišimo, Žnid.
8. ojáditi, -im, vb. pf. in Kummer versetzen, betrüben, Mur.
9. ojágnjiti se, -im se, vb. pf. lammen, Cig., Jan.
10. ojȃhati, -ham, -šem, vb. pf. zureiten, ojahan, zugeritten, Jan. (H.).
11. ojamboríti, -ím, vb. pf. bemasten, Cig.
12. ojármiti, -im, vb. pf. bejochen, das Joch auflegen, Z.
13. ojármljenje, n. die Bejochung, Šol.
14. ojasníti se, -ím se, vb. pf. sich aufheitern, C.
15. ojáviti, -jȃvim, vb. pf. = objaviti, C., Z., SlN.
16. ǫ́jce, n. dem. oje, C. ( Vest.); — die Deichsel des Pflugwägelchens, Štrek.
17. oję̑, * -ę̑sa, n. die Deichsel; pl. ojesa, die Klobendeichsel, Cig., Jan.; (ǫ́je, gen. ǫ́ja, Mur., vzhŠt.; oję́, Cv.).
18. ǫ̑jəc, -jca, m. grüner Frosch, C.
19. ojedíniti, -ı̑nim, vb. pf., h. t.- Cig. (T.); pogl. oediniti.
20. ojekláti, -ȃm, vb. pf. bestählen, C.
21. ojekleníti, -ím, vb. pf. mit Stahl belegen, bestählen, Cig.
22. ojeklíti, -ím, vb. pf. bestählen, Cig.
23. ojeklováti, -ȗjem, vb. impf. ad ojeklati, stählen, Jan.
24. ǫ́jən, -jna, adj. = ojesen; ǫ̑jna igla, der Deichselnagel, Fr.- C.
25. oję̑sən, -sna, adj. Deichsel-, Cig.
26. ojẹ́sti se, -jẹ́m se, vb. pf. sich wundreiben; ojeden, wundgerieben, fratt, Cig.
27. ojẹ́zditi se, -jẹ̑zdim se, vb. pf. sich wund reiten, sich aufreiten, Cig.
28. ojezę́riti, -ę̑rim, vb. pf. zu einem See machen: Voda naleti, — Zemlja je blizu vsa ojezerjena, Danj. (Posv. p.).
29. ǫ́jice, f. pl. prednji del pri plugu, namreč oje z obema kolescema, Banjščice- Erj. (Torb.).
30. òjme, interj. o weh! Cig.; ojme roka! C.; ojme tebe, weh dir! C.; — prim. oj.
31. ojmèk, -mę́ka, m. die Wehklage, C.
32. ojmę́kati, -mę̑kam, -čem, vb. impf. wehklagen, C.
33. ojmę́kavəc, -vca, m. der Wehklagende, C.
34. ǫ́jnica, f. 1) ein Arm der Gabeldeichsel; pl. ojnice, die Gabeldeichsel; — iz ojnic skočiti = über die Schnur hauen, C.; črez ojnice skakati, iz ojnic stopati, Kr.; ojnice prestopati, Jurč.; — 2) pri lesnih žagah na štiri ogle obtesano brunce, ki goni list (žago) gori in doli, ob gorenji Dravi ( Št.).
35. ǫ́jničən, -čna, adj. Deichsel-: ojnični konj, das Deichselpferd, Cig.
36. ojòj, interj. = o joj, o weh!
37. ojúgati, -am, vb. pf. = ogugati, Cig.
38. ojunáčiti, -ȃčim, vb. pf. o. koga, im jemandem Heldenmuth erwecken, C.; ermuthigen, M.; o. se, Muth fassen, Z., nk.
39. ojúžiti se, -jȗžim se, vb. pf. aufthauen (o snegu), Cig., Jan.
40. àboj, conj. = ali (oder), Rez.; — prim. aliboj.
41. àliboj, conj. = ali 1) in 2), Rez.- Baud.
42. anikòj, conj. = ko, nego (za komparativom), Rez.- Baud.
43. ànoboj, conj. 1) = an, ampak, Rez.- Levst. (Sl. Spr.); — 2) a. — a. = ali — ali, C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.).
44. anokòj, conj., C., Rez.- Levst. (Sl. Spr.); pogl. anikoj.
45. bẹlognǫ́jən, -jna, adj. weiß materisierend: belognojna maroga, Jap.
46. bẹlojásən, -sna, adj. weißglänzend: belojasno nebo, Jan.
47. blǫ́ja, f. das Gemengsel, das Gepantsch, C.; — die Kothbrühe, Jan., C.
48. blojénje, n. 1) das Herumirren: b. po svetu, Cig.; — 2) das Irrgespräch, das Phantasieren, Cig.; — 3) die Pantscherei, Cig.
49. bogabojèč, -ę́ča, adj. gottesfürchtig, (= Boga boječ [se]).
50. bogaboję́čən, -čna, adj. = bogaboječ, Jan., bogaboječno živeti, Schönl.
51. bogaboję́čnost, f. die Gottesfurcht.
52. bogaboję́čost, f. = bogaboječnost, Jan., Jap. (Sv. p.).
53. bogobǫ́jən, -jna, adj. gottesfürchtig, Jan., Let.; bogobojni mladeniči, Cv.; — stsl.
54. bogobǫ́jnost, f. die Gottesfurcht, Jan.
55. bòj, adv. = bojda, C.
56. bòj, bója, m. 1) der Kampf; hud boj, ein heftiger Kampf; na boj iti, in den Kampf ziehen; b. biti, bojevati, einen Kampf kämpfen, Preš., nk.; b. razločiti, den Kampf entscheiden, Npes.- Cig. (T.), M.; boja željen, kampfbegierig; je (ni) za boj, er ist (nicht) kampffähig; b. na pesti, der Faustkampf, Cig.; b. za obstanek, der Kampf ums Dasein, Cig. (T.), nk.; der Zank, Handel, kreg in boj imeti, C.
57. bója, f. die Farbe, Jan., nk.; — iz hs. od tur. boja die Farbe.
58. bojáč, m. = pretepač, GBrda.
59. boják, m. der Kämpfer, der Streiter, der Krieger, Jarn., Danj.- Mik., Poh.
60. bojàn, -ána, m. der Rinderhirt, (= čeh) ob Muri- C.; — prim. bojtar.
61. bojár, -ára, m. der Bojare, Cig., Jan.; — rus.; prim. boljar.
62. bojáriti, -ȃrim, vb. impf. = barvati, Mur., Jan., Kos.; — prim. boja.
63. bojárski, adj. Bojaren-.
64. bojáti se, -ím se, vb. impf. = bati se, Mur., Mik., Dalm., ogr.- Let., Polj.
65. bojȃzən, -zni, f. die Furcht, die Befürchtung, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- Valj. (Rad); — der Schrecken, Guts.
66. bojazljìv, ** -íva, adj. furchtsam, schüchtern, Cig., Jan., Cig. (T.), Štrek., nk.
67. bojazljívost, f. die Furchtsamkeit, die Schüchternheit, Cig.
68. bȏjčkati se, -am se, vb. impf. = bati se (v otročjem govoru), Polj.
69. bojda, adv. wie man sagt, angeblich, SlN., Poh.- C.; — iz: bajo da; — prim. bajati.
70. bojè, * adv. = baje, bojda, Cig., Jan., Jurč.; boje da, Cig.
71. bȏjəc, -jca, m. 1) der Kämpfer, C.; — 2) der Mörder, Krelj- Mik.
72. bojèč, -ę́ča, adj. furchtsam, schüchtern; feige.
73. boję́čən, -čna, adj. furchtsam, M., Ljub.; feige, Jan.
74. boję̑čnik, m. der Hasenfuß, M.
75. boję́čnost, f. die Furchtsamkeit, die Zaghaftigkeit, die Feigheit, Mur., Cig., nk.
76. boję́čost, f. = boječnost, Jan.; brez boječosti, Škrb.- Valj. (Rad).
77. bójən, -jna, adj. 1) Kampf-, Schlacht-, Kriegs-, Feld-: bojni krik, das Kampfgeschrei, bojna vrsta, die Schlachtreihe, bojna ladija, das Kriegsschiff, bojna kola, der Streitwagen, Cig. (T.), nk.; — 2) streitbar, kriegerisch, Cig., Jan.
78. bojeváłən, -łna, adj. streitbar, Cig., Jan.
79. bojevalíšče, n. der Kampfplatz, Cig., Pohl.- Valj. (Rad).
80. bojeváłnost, f. die Streitbarkeit, Cig., Jan.
81. bojevȃnje, n. das Kämpfen.
82. bojeváti, -ȗjem, vb. impf. kämpfen, Dict., Dalm.; boj b., Cig.; In šel je boj boj'vat brez upa zmage, Preš.; dokazila bojujoča zoper obdolženca, die zur Überführung des Beschuldigten dienenden Beweismittel, DZ.; — nav. b. se, kämpfen: s kom, zoper koga.
83. bojevȃvəc, -vca, m. der Kämpfer, Cig., Jan., Škrinj.- Valj. (Rad), nk.
84. bójevən, -vna, adj. = bojen, Schlacht(en)-: bojevni slikar, der Schlachtenmaler, Cig. (T.).
85. bojevína, f. die Kriegssteuer, C.
86. bojevı̑t, adj. kampflustig, kriegerisch, streitbar, C., Cig. (T.), nk.
87. bojevník, m. = bojnik, Cig., C., Let.
88. bojẹ̑zən, -zni, f., Mur., Jan., pogl. bojazen.
89. bojẹ̑zən, -zna, adj. = bojazljiv, Mik. (V. Gr. II. 147.).
90. boježéljən, -ljna, adj. kampfbegierig, Cig., nk.
91. boježéljnost, f. die Kampfbegierde, Cig., nk.
92. bojíšče, n. das Schlachtfeld, der Kriegsschauplatz.
93. bǫ̑jna, f. der Kampf, der Krieg, ogr.- Valj. (Rad).
94. bojníca, f. die Kämpferin, die Kriegerin, Valj. (Rad); zdaj pak, ti bojnica, pripravljaj se! Dalm.
95. bojník, m. der Kämpfer, der Krieger, Cig., Jan., Dalm.; — der Fechter, Mur.; = pretepač, C.
96. bojnína, f. die Kriegssteuer, Cig., Jan.
97. bȏjsən, -sna, adj. "kozam pravijo rogate, ovcam pa bojsne, in če se jim hočejo prav sladkati, tudi bojsce ali bojsnice", Bes. 1870. 29.; — morda nam. bosen; — prim. bos.
98. bȏjski, adj. = bojen, C., Hip. (Orb.).
99. bojtár, -rja, m. der Unterschafhirt, ogr.- C., Valj. (Rad); — iz magy.
100. bokatojámast, adj. convex-concav, Cig. (T.).

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani