ogon (52)

1. ogòn, -gǫ́na, m. das Ackerbeet, Mur., Cig., Jan., Polj., jvzhŠt.; ógon, -gǫ́na, vzhŠt.
2. ogǫ̑nčək, -čka, m. dem. ogonek; ein kleines Ackerbeet, jvzhŠt.
3. ogǫ̑nək, -nka, m. dem. ogon; ein kleines Ackerbeet, Mur., Cig.
4. ogonjȃj, m. die Ackerlänge, C.
5. ogonobíti, -ím, vb. pf. beschädigen, Slom.- C.
6. ogǫ̑noma, adv. ackerbeetweise, Cig.
7. bogonerǫ́dən, -dna, adj. gottlos, M.; (boganer-) Dict.; bogonerodno živeti, Jsvkr.; — prim. 2. roditi.
8. dogòn, -gǫ́na, m. die Durchführung, DZ.; die Vollendung, der Abschluss, Cig., Jan.
9. dogóniti, -gǫ́nim, vb. pf. das Treiben beenden, die Jagd beschließen, Jarn., Cig.
10. geogonı̑ja, f. teorija o postanku zemeljske skorje, die Geogonie, Cig. (T.).
11. kozmogonı̑ja, f. nauk o nastanku sveta, die Kosmogonie, Cig. (T.).
12. mẹhogòn, -gǫ́na, m. = mehovlek, Cig.
13. mnogonarǫ́dən, -dna, adj. mit vielen Nationen: mnogonarodna država, Nov.- C.
14. mnogonòg, -nǫ́ga, adj. vielfüßig, Cig., Jan.
15. mnogonǫ̑žəc, -žca, m. der Vielfüßler, der Polyp, Jan. (H.).
16. mnogonǫ́žən, -žna, adj. vielfüßig, Cig., Jan.
17. oktogōn, m. osmeroogelnik, das Oktogon, Cig. (T.).
18. ostrogonǫ̑səc, -sca, m. = ostrogač, der Spornträger, Cig.
19. parogòn, -gǫ́na, m. der Purgierhahn ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
20. pogòn, -gǫ́na, m. 1) die Verfolgung, Vrt.; der Streifzug, DZ.; p. dvigniti, Streifungen einleiten, Levst. (Nauk); — 2) der Schwung, Jan.; — der Antrieb, der Impuls, Cig., Jan.; on mu je dal pogon, da je to storil; to je bil tvoj pogon, da se je to zgodilo (du warst die Veranlassung dazu), Dol.- Svet. (Rok.); die Anreizung, Cig. (T.); — der Instinct, Cig., Jan.; spolni p., der Geschlechtstrieb, DZ.; — tudi: pogọ̑n, Svet. (Rok.); — 3) der Schub der Zähne, das Zahnen, V.-Cig.; — 4) der Schössling an einer Pflanze, Cig.; — 5) das Holz, worauf der Böttcher schlägt, die Reife damit anzutreiben, das Binderschlaghölzchen, der Bindertriebel, Cig., C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 6) drog, s katerim se poganjajo ribe v mrežo, Polj.; — 7) pastir na planini, ki poganja ovce v molžo, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); kozarji in planinski pogoni, Slovan.
21. pogonȃbljati, -am, vb. impf. ad pogonobiti; zugrunde richten, vernichten, (pogonob-) Z.
22. pogonabljȃvəc, -vca, m. der Vernichter, (pogonob-) Dict.
23. pogǫ̑nčič, n. das Binderschlaghölzchen, der Bindertriebel, C.
24. pogǫ̑nəc, -nca, m. = pogončič, Cig., Jan., C., SlGor.
25. pogonìč, -níča, m. der Viehtreiber, Svet. (Rok.), Vrt.; pos. črednikov pomočnik, Notr.; (pogonjič, Levst. [Nauk]).
26. pogonóba, f. die Vernichtung, C., Z.; — die Verdammnis, C.
27. pogonǫ̑bək, -bka, m. die Vernichtung, die Zerstörung, C.
28. pogonobíti, -ím, vb. pf. vernichten, zerstören, verwüsten, Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Sh. g.), Svet. (Rok.).
29. pogonobljénje, n. = pogubljenje, die Vernichtung: gnusoba pogonobljenja, Guts. (Res.).
30. progòn, -gǫ́na, m. = pregon, die Verbannung, nk.; državni p., die Reichsacht, nk.
31. progǫ̑nstvọ, n. 1) die Verbannung, Zora; — 2) die Verfolgung, C.
32. teogonı̑ja, f. bogorodje, die Theogonie.
33. togonòg, -nǫ́ga, adj. mit steifen Füßen: t. teči, Telov.
34. živinogòn, -gǫ́na, m. = gonje, ulice, der Viehtriebweg, Svet. (Rok.).
35. bogorǫ̑dje, n. die Theogonie, Cig., Jan.
36. bráda, * f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden ( bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
37. čŕta, f. 1) der Strich, die Linie, Jan., Cig. (T.). nk., ravna, prema č., die gerade Linie, kriva č., die krumme Linie, jajasta č., die Ovallinie, Cig. (T.); zobata č., die Zackenlinie, V.-Cig.; č. krožnica, die Zirkellinie, Cig.; č. osnovnica, die Grundlinie, č. vzporednica, die Parallele, č. presečnica, die Durchschnittslinie, č. polovnica, die Halbierungslinie, č. veznica, die Verbindungslinie, č. poprečnica, die Ouerlinie, č. pravilnica, die Normale, č. stalnica, die Constante, č. središčnica, die Centrallinie, č. prevodnica, der Leitstrahl, Cig. (T.); č. senčnica, die Schattenlinie, č. vozlenica, die Knotenlinie ( phys.), č. prožnosti, die elastische Linie, črte enakega uklona, isogonische Linien, č. iste meri ali gledi, gleichgerichtete Linien, Cig. (T.), telegrafska č., die Telegraphenlinie, Cig.; stavbna č., die Baulinie, Nov., nk.; obrazne črte, die Gesichtszüge, Cig. (T.); — 2) neka psovka: črta nastranska, idi pa ti gori! Andr.; črta, beži, lovci gremo, Andr.
38. 2. məkníti, máknem, (mę́knem), vb. pf. 1) = makniti, rücken, einen Ruck geben, Mur., Cig., Jan., C.; Plug na ogon meknem, Danj. (Posv. p.); proč m., Dalm., Trub.; — 2) zucken, Meg., Guts.; bewegen ( phys.), Cig. (T.); m. se, rücken, Cig., M.; makni se! rühre dich! Cig.; — to ga je maknilo (meknolo), das hat ihm Kosten verursacht, C.
39. murȃva, f. 1) mehka trava, rastoča okolo hiš in ob cestah, C., Kras, Tolm.- Erj. (Torb.), Gor.; — der Rasenplatz, Jan., Gor.; (tudi: múrava, Jan., KrGora); — 2) feines, dunkelgrünes Raygras, (morȃva) Štrek.; — 3) mȗrava, der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Ben.- Erj. (Torb.).
40. nārda, f. die Narde (andropogon nardus), Cig., Jan.
41. odmę̑tək, -tka, m. 1) die halbe Randfurche (zadnji ožji ogon), Cig., Lašče- Erj. (Torb.); — 2) der Auszug, das Leibgedinge, BlKr.
42. posȏłnčnica, f. der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Koborid- Erj. (Torb.); — (tudi: die Sonnenwende [heliotropium], Tuš. [B.]; ali: die Sonnenblume [helianthus], Mur.).
43. protisȏłnčnica, f. der Bocksbart (tragopogon), C.
44. rǫ̑ža, f. 1) die Blume; rož nabrati, Heilkräuter sammeln; rože blagosloviti; — die Rose; — pasja r. = šipek, Cig., Vrt.; — solnčna r., die Sonnenrose (helianthus annuus), Josch; tudi: der Wiesenbocksbart (tragopogon pratensis), Josch; — r. sv. Antona, das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.); — r. sv. Janeza, durchbohrtes Johanniskraut, gemeines Hartheu (hypericum perforatum), Cig., Jan., Josch, Tuš. (R.); = Šentjanževa r., Ivanjska r., BlKr.- Navr. (Let.); — Ivanjska r. tudi = rumena lakota (galium verum), BlKr.- Navr. (Let.); — r. sv. Florijana, die Kaiserkrone (frittilaria imperialis), C.; — r. sv. Jurija, der Frühlingsenzian (gentiana verna), C.; tudi: die Schmalzblume (caltha palustris), Josch; — 2) govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) der Hühnerkamm; — 4) der Zwickel an Strümpfen, Guts., Mur.- Cig.; — 5) der Risttheil des Frauenschuhes (ker je nav. z nekako rožo okičen), Gor., Ig (Dol.).
45. slòg, slǫ́ga, m. 1) das Ackerbeet, Habd.- Mik., Mur., Fr., SlGor., ogr.- C.; slog je večji od ogona, ima več ko šest brazd, Št.- C.; — 2) der Stil, Jan., Cig. (T.), M., nk.; arabski, gotski s., Cig. (T.); (po drugih slov. jezikih).
46. sȏłnčnica, f. 1) das Sonnenthierchen (actinophrys), Erj. (Z.); — 2) neka črešnja, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) die Sonnenblume (helianthus), Cig., Jan., Tuš. (R.); — žolta s., der Bocksbart (tragopogon pratensis), C.; — bodeča s., die Eberwurz (carlina acaulis), Mariborska ok.- C.
47. sȏłnka, f. der Bocksbart (tragopogon pratensis), Vrsno- Erj. (Torb.).
48. svẹtotvǫ̑rje, n. die Kosmogonie, Jan. (H.).
49. tǫ̑g, tǫ́ga, adj. 1) straff, steif, starr, Guts., Jarn., Mur., Kor.- Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Koborid ( Goriš.), Kor.- Erj. (Torb.); togo hoditi po prstih, Telov.; — iti v tog ( nam. v togo?) = počasi iti, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) fest, stark: t. remen, toge niti, tog človek (ein Mensch von festem Körperbau), Jarn.- Kres III. 476.; togo zvezati, fest zusammenbinden, Jarn. (Sadj.).
50. zabiváč, m. = pogonec, das Binderschlaghölzchen, C.
51. zlòg, -lǫ́ga, m. 1) die Contribution, die Beisteuer, C.; die Concurrenz, Levst. (Pril.); z. k davkom, die Steuerumlage, Levst. (Nauk); — 2) die Structur ( min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Stil (po češ., rus.), Cig.; stavbinski z., der Baustil, LjZv.; die Diction, Cig. (T.); ( prim. slog); — 4) der Einklang, Cig.; — 5) die Fuge, Cig.; ( prim. stik); — 6) die Silbe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); ( stsl., rus.); — 7) = širok ogon, ein breites Ackerbeet, C.; ( prim. slog); — 8) etwas Zusammengelegtes: z. drv, ein Holzstoß, z. snopja (= zloženo snopje), C.; — der Schrift- o. Tonsatz, h. t.- Cig. (T.).
52. žábica, f. dem. žaba; 1) das Fröschlein; božja ž., der grüne Laubfrosch (hyla viridis), Cig., Jan., Erj. (Ž.); = bogčeva ž., C.; = zelena ž., Cig., Jan., C.; — 2) großes Löwenmaul (antirrhinum maius), Jan., Tuš. (R.); — 3) neka rdečkasta, mnogonoga žuželka, M.; ako jo kako živinče ( nav. ovca) s travo požre, napuhne se ter postane žabičavo, žabičasto, BlKr.; kravo je ž. napela, Z.; suha ž. ali ledovna ž., das Rückenblut, eine Krankheit der Rinder und Schafe, V.-Cig., Strp.; = krvava ž., Bleiw.- Cig.; žabico tepsti, dreti, das Rückenblut brechen, Cig.; žabico rezati = puščati živini pod repom ali na ušesih, Strp.; — sploh nekaka bolezen živinska, pri kateri živinče napenja, Strp.; — 4) žabico metati, sekati, flache Steinchen schräg auf die Fläche des Wassers werfen, so dass sie abprallen und über dem Wasser hinhüpfen, Cig.; = žabice izpodbijati, M.; — 5) der Hufstollen, vzhŠt.- C.; — 6) das Anhängeschloss, Cig., C., Štrek., Rez.- C.; — die Klammer, Cig. (T.); — das Handeisen, die Handschraube, Cig.; v žabico dejati, žabico privijati, Z.; verige na nogah in žabice na rokah, Cv.; — die Pfanne ( mech.), h. t.- Cig. (T.); — ž. pride pri vpreganju v luknjo ojnic, Mik.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani