oglednik (6)

1. ogledník, m. 1) der Beschauer, der Besichtiger, Cig., Jan., Levst. (Nauk); mesovni o., der Fleischbeschauer, DZ.; — 2) der Kundschafter, der Späher, Cig.; (oglę̑dnik), Dalm.- Valj. (Rad); — 3) ọ́gledniki, t. j., tisti, ki pridejo na ogledi, jvzhŠt.; — prim. ogled 2).
2. grdoglę̑dnik, m. = grdogledež, Cig.
3. hudoglę̑dnik, m. der finster, zornig Blickende, C.
4. mesǫ́vən, -vna, adj. 1) Fleisch-: mesǫ̑vni oglednik, der Fleischbeschauer, Levst. (Nauk); — 2) fleischig, Jan.
5. mrlı̑ški, adj. Leichen-, Cig., Jan., DZ.; m. oglednik, der Todtenbeschauer, Levst. (Nauk).
6. nadomẹ̑stnik, m. der Stellvertreter, Z.; vsacemu (ogledniku) je pridejati nadomestnika, Levst. (Nauk).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani