ogib (65)

1. ogìb, -gíba, m. 1) die Beugung, ( phys.): o. svetlobe, valov, Cig. (T.); — 2) das Ausweichen, die Vermeidung, Cig., Jan., M.; — 3) oni del telesa, kjer se človek pripogiblje: pokošeno žito v ogib stiska in v snope veže, Jurč.
2. ogı̑ba, f. 1) das Ausweichen, C.; — 2) die Weiche (auf der Eisenbahn), DZ.
3. ogibalíšče, n. der Ausweichungsplatz, DZ., Levst. (Cest.); — die Weiche (an der Eisenbahn), Cig. (T.).
4. ogíbanje, n. das Ausweichen, die Vermeidung, das Meiden.
5. ogíbati, -gı̑bam, -bljem, I. vb. impf. ad ogniti; 1) beugen ( phys.), Cig. (T.); — 2) o. se koga, česa (komu, čemu), ausweichen, meiden, žena se moža ogiblje; pijancem na cesti se o.; o. se hudih tovaršij, Mik.; — II. ogíbati, -bam, -bljem, vb. pf. rege machen, Cig.
6. ogı̑bək, -bka, m. die Ausweichung, Fr.- C.
7. ogíbən, -bna, adj. 1) ausweichend, evasiv: o. odgovor, Cig. (T.); — 2) vermeidbar, Cig.
8. ogibljìv, -íva, adj. 1) ausweichend, evasiv, Cig. (T.); — 2) = ogiben 2), Mur., Cig.
9. izogìb, -gíba, m. das Ausweichen: znamenje izogiba, das Ausweichsignal, DZ.
10. izogíbati se, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad izogniti se; ausweichen; i. se koga (česa), jemanden (etwas) meiden, fliehen.
11. izogı̑bək, -bka, m. etwas, dem man ausweichen muss: stal je po cele ure poleg biljarda ali poleg kvartne mize, igralcem napotje, točajem izogibek, Jurč.
12. izogíbən, -bna, adj. 1) das Ausweichen betreffend: izogı̑bno znamenje, das Ausweichsignal, DZ.; — 2) ausweichend: i. odgovor, Cig. (T.); — 3) vermeidlich, Jan. (H.).
13. neizogíbən, -bna, adj. unausweichlich, Cig. (T.), nk.
14. neogíbən, -bna, adj. unausweichlich, unumgänglich, unvermeidlich, Cig., Jan., nk.; neogibno potreben, unumgänglich nothwendig, unerlässlich, Cig., Jan., nk.
15. neogíbnost, f. die Unumgänglichkeit, die Unvermeidlichkeit, Cig., nk.
16. podpogíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad podpogniti; unterbiegen, Cig.
17. pogı̑b, * m. pobočni ali postranski p., die Seitenwendung, Šol.; — morski pogibi, die Gezeiten, Jan. (H.).
18. pogı̑ba, f. der Untergang, das Verderben, C.
19. pogíbanje, n. das Zugrundegehen; — das Hinsiechen, C.
20. 1. pogíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad poginiti; im Zugrundegehen, im Untergange begriffen sein, in Gefahr sein, C., Mik., Vest., Nov.- C.; krščanska vera pogiba in se zatira, Krelj; od lakote p., LjZv.; Vstani, otmi nas, Gospod, pogibljemo, Str.
21. 2. pogíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad pogniti; = pripogibati: drevje se jima je na stran pogibalo, Npr.- Kres.
22. pogibávati, -am, vb. impf. = 1. pogibati, zugrunde gehen, C.
23. pogı̑bẹł, -li, f. 1) der Untergang, das Verderben, C., ogr.- Mik.; — 2) die Gefahr, Jan., C., Habd.- Mik., DZ., Jurč.; njegov život je bil na pogibeli, Krelj; (piše se tudi: pogibelj).
24. pògı̑bẹłn, -łna, adj. verderblich, schädlich, Cig. (T.), C., M.; gefährlich, Jan.; p. čas, Krelj.
25. pogı̑bẹłnost, f. die Verderblichkeit, die Gefährlichkeit, C., ogr.- Let.
26. pogíbniti, -gı̑bnem, vb. pf. = poginiti, Mur., ogr.- C.
27. pogibovȃnje, n. das Geberdenspiel, Cig. (T.).
28. pripogìb, -gíba, m. die Verbeugung, Str.
29. pripogíbanje, n. das Beugen; — das Sichbücken.
30. pripogíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad pripogniti; beugen; kolena p.; p. se, sich bücken.
31. pripogı̑bəc, -bca, m. der Streckmuskel, Gor.
32. pripogı̑bək, -bka, m. die Beugung, Dict.; — die Genuflexion, C.
33. samogìb, -gíba, m. der Automat, Cig. (T.), Nov.- C.
34. samogibálọ, n. = samogib, Cig.
35. samogíbən, -bna, adj. automatisch, Cig. (T.).
36. samogibljìv, -íva, adj. = samogiben, Zora.
37. samogíbnost, f. die Selbstbewegung, Cig. (T.).
38. upogìb, -gíba, m. der Einbug, Cig. (T.).
39. upogíbanje, n. das Biegen.
40. upogíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad upogniti; biegen, beugen; u. kolena, die Knie beugen.
41. upogibljìv, -íva, adj. biegsam, beugsam, C.
42. upogibljívost, f. die Biegsamkeit, die Beugsamkeit, C.
43. upogı̑bnica, f. der Beugemuskel, der Beuger, Cig., Cig. (T.), Erj. (Som.).
44. zapogíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad zapogniti; ein-, umbiegen, vzhŠt.- C.
45. bǫ̑rme, interj. = bogme, C., Z.; — tudi hs.; ogibajoč se besede "Bog" pravijo "bor me" nam. "Bog me", Dan.
46. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
47. gǫ́bav, adj. 1) schwammig, Z.; g. fižol, kostanj, les, Z.; — 2) aussätzig; ogiblje se ga, kakor da bi bil gobav.
48. izrę́dnost, f. die Ungewöhnlichkeit: ogibati se vsake izrednosti, Cv.
49. klę̑č, m. 1) die Klippe, Cig. (T.), C.; — 2) die Sandbank, die seichte Stelle, (an der z. B. ein Floß stecken bleiben kann): klečev se ogibati, v kleče zaiti, C., Savinska dol.; — kleči, prodnata mesta po njivah: po klečeh, Savinska dol.- C.
50. kolẹ́nji, adj. Knie-: k. upogib, Telov.; nad kolenjo zgibo, Levst. (Zb. sp.).
51. krę́čati, -am, vb. impf. wenden, C.; = ravnati oje vozu, Malhinje- Erj. (Torb.); seitwärts lenken, M.; — k. se, ausweichen: pešec se mora pešca krečati, Levst. (Cest.); voz se voza kreča ali ogiblje, Levst. (Nauk); — bewegen: v ponudbo krečajo ga taki razlogi, LjZv.
52. mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.- Mik., Jan., ogr.- M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče- Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
53. nalę́cati, -am, vb. impf. ad naleči; spannen: n. zanke, Schlingen legen, ogr.- C.; — n. se pogibeli, sich der Gefahr aussetzen, Habd.- Mik.
54. naməkníti, -máknem, vb. pf. 1) dazugeben, zuschlagen, Cig. (T.); n. rob, einen Saum an ein Kleid ansetzen, V.-Cig.; — n. sukno, das Tuch ausdehnen, erweitern, C.; — 2) n. ogibe, die Weichen (an der Eisenbahn) stellen, DZ.
55. neobhǫ́dən, -dna, adj. unumgänglich, nk.; (po nem.); pogl. neogiben.
56. podkupílọ, n. der Bestechungslohn, Cig., C.; da se ogibljo darila in podkupila, Levst. (Nauk).
57. pogínjati, -am, vb. impf. ad poginiti; = 1. pogibati, Cig., Jan., Ravn., nk.
58. 1. potrẹ̑ba, f. die Noth, das Bedürfnis; brez potrebe, ohne Noth, unnöthigerweise; po potrebi, je nach Bedarf; črez potrebo imeti, mehr als nöthig haben; za potrebo, zur Noth; za domačo potrebo, für den Hausbedarf; v potrebi biti, in Noth sein, Mangel leiden, Cig.; neogibna p., unumgängliches Bedürfnis, Cig.; — potreba je, es ist nöthig, es thut noth; = treba je; Kristusu bi ne bilo p. umreti, Trub.; krvava p. je, es thut sehr noth; ni učitelja nad potrebo, uči potreba iskat' hleba = Noth schärft den Witz, Cig.; potreba prebija železna vrata, Zv.; — die Nothdurft; k (svoji) potrebi iti.
59. potȗha, f. 1) die Hehlerei; potuhe se ogibati; DZ.; — der Unterschleif; potuho dajati, Unterschleif geben; p. dajati tatovom; potuho dajati otroku, die Fehler eines Kindes ungestraft hingehen lassen; — 2) = potuhnjenost, die Verstellung, die Tücke, Jan.
60. pripǫ̑gljaj, m., Cig., pogl. pripogibek.
61. pripogováti, -ȗjem, vb. impf., Cig., pogl. pripogibati.
62. sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
63. stàr, stára, adj. alt; stari ljudje; star je kakor greh, Erj. (Torb.); star kakor zemlja; stara pravica; stare poti in stare krčme se ne ogibaj! Erj. (Torb.); star mož, staro vino, staro žito, stara petica, stara mera, to je kaj vredno, Levst. (Rok.); stara šara, altes Gerümpel; — stari, der Schwiegervater, C.; stara, die Schwiegermutter, C.; pl. stari, die Alten, die Ableber nach der Übergabe der Realität, Cig.; stari oče, stara mati, der Großvater, die Großmutter; stari, die Großeltern, Cig., Jan.; stari mesec, der abnehmende Mond, jvzhŠt.; starega meseca, bei abnehmendem Mond, C.; — dve leti s., zwei Jahre alt; koliko si star? wie alt bist du? leta staro jagnje, einjähriges Lamm, Met.- Mik.; ( germ.) — stare navade, althergebrachte Gewohnheiten; po starem, in althergebrachter Weise; — staro in mlado, (jung und alt), vse je teklo gledat.
64. upogljìv, -íva, adj., Cig.; pogl. upogibljiv.
65. zakrívati, -am, vb. impf. ad zakriti; 1) verdecken; oblak luna zakriva; — verbergen, verheimlichen; kdor prestopke zakriva, prijaznost išče, Škrinj.- Valj. (Rad); Dalj' Črtomir jim reve ne zakriva, Preš.; — 2) decken, schützen, Cig.; divjačino Bog proti pogibeli žitka čudno zakriva, ogr.- Valj. (Rad).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani