odvreči (12)

1. odvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) wegwerfen: prosjak je odvrgel palico, Levst. (Zb. sp.); verwerfen, Mur., Cig., Guts. (Res.), Jsvkr.; o. sodnika, Dict.; zakaj si me odvrgel, o Gospod! Burg.; ausmerzen, scartieren, Cig.; — 2) o. se, ausarten, Gor.- M.; — abtrünnig werden, Dict.; o. se koga, Krelj, C.
2. podvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) darunter werfen: ogenj p., Feuer anlegen, Cig.; — 2) (etwas Unechtes) unterschieben, Jan.; podvrženo otroče, Cig.; — podvržen, unecht, apokryph, Cig., Jan., Cig. (T.); podvržena listina, LjZv.; — 3) unterstellen, unterordnen, Cig., Jan., Cig. (T.); — unterwerfen; p. si deželo, p. svoji oblasti; p. kazni, globi, davščini, desetini, Cig., DZ.; smrti podvržen, sterblich, Guts.; krču podvržen, zu Krämpfen geneigt, Cig.; — p. se, sich unterwerfen; p. se vojskovodji; p. se, sich fügen: p. se postavi.
3. gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.- M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.
4. odduríti, -ím, vb. pf. von sich stoßen, verschmähen, Meg., Dict., Svet. (Rok.); grehe ostaviti i odduriti, kajk.- Valj. (Rad); odvreči i o. kaj, kajk.- Valj. (Rad); laž zavržem i oddurim, ogr.- Valj. (Rad); (piše se navadno: oduriti).
5. odesetíniti, -ı̑nim, vb. pf. desetini podvreči, abzehenten, Mur.
6. odmétati, -mę́čem, I. vb. pf. das Wegwerfen beenden, (der Reihe nach) wegwerfen; vse je odmetal od sebe; — II. odmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem vb. impf. ad odvreči; wegwerfen, verwerfen; malovredne ribe odmetajo, Ravn.; obsodila je moje življenje, zato me odmeta, Jurč.
7. odmetováti, -ȗjem, vb. impf. ad odvreči; wegwerfen, verwerfen.
8. odvȓženəc, -nca, m. der Abtrünnige, C.; — prim. odvreči 2).
9. 2. podmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad podvreči; 1) unterstellen, Cig. (T.); nadzoru p., der Beaufsichtigung unterziehen, DZ.; unterwerfen, Cig.; p. se, sich unterwerfen, Cv.; — 2) unterschieben, V.-Cig., Jan.; tuje blago p., Navr. (Spom.); izrodke svoje nepremišljenosti je podmetal cerkvenemu učeniku, Cv.
10. podvŕgati, -am, vb. impf. ad podvreči, C.
11. podvrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad podvreči, Jan., C.
12. pristǫ̑jba, f. die Gebür, C., DZ.; podvreči pristojbam, DZ.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani