odvetnik (4)

1. odvẹ̑tnik, m. 1) der Fürsprecher, der Vertheidiger, Meg., Dict., Guts., Mur., Dalm.; (božjega) sinu, našega odvetnika, Trub.; moli za svojega odvetnika in pomočnika, Trub.- Let.; jaz sem vaš srednik, odvetnik, Krelj; — 2) der Advocat, Cig., nk.
2. odvẹtnikováti, -ȗjem, vb. impf. die Advocatur ausüben, SlN.
3. advokȃt, m. der Advocat; — prim. odvetnik.
4. neprestán, adj. unaufhörlich, stetig, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- M., C.; naš neprestani odvetnik, unser stetiger Mittler, Krelj; — neprestano, unaufhörlich, unablässig, Cig., Jan., Boh.- M., nk.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani