oduren (2)

1. odúren, -rna, adj. verdrießlich, Mur.; — unfreundlich: o. človek, Celjska ok.; — widrig, unangenehm, Cig., Jan., Cig. (T.), M., nk.; odurno obnašanje, abstoßendes Benehmen, Cig.; odurne podobe, odurni obrazi, Jurč.; — verhasst, ogr.- C.
2. otǫ́rljiv, adj. = pust, oduren (o človeku), Rihenberk- Erj. (Torb.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani