odsekov (9)

1. odsẹkovȃnje, n. das Abhacken, das Abhauen.
2. odsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad odsekati; abhacken, abhauen.
3. odsẹ́kovəc, -vca, m. das Mitglied einer Section, C.
4. odsẹ́kovən, -vna, adj. Sections-: odsekovni kolegij, das Sectionscollegium, DZ.
5. izpodsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad izpodsekati, Cig.
6. podsẹkováti, -ȗjem, vb. impf. ad podsekati, Z.
7. odsẹkávati, -am, vb. impf. = odsekovati.
8. podsẹkávati, -am, vb. impf. = podsekovati, unten behacken, Mur.; — globoke korenine sovraštvu p., Slovan.
9. rokǫ̑vnik, m. 1) der Muff, Vrt.; — 2) = rokovnjač, C., M., Zora, DSv. (III. 52.); o rokovnikih se pravi, da so otrokom roke odsekovali, ki so jim potem v temi svetile kakor luči; od tega morda imajo ime; prim. Levst. (Zb. sp. III. 302.); tudi rokovník, Jurč.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani