odsekan (5)

1. klǫ́nčniti, klǫ̑nčnem, vb. pf. fallen, C.; (o odsekani glavi), Npes.-Vraz; — pogl. kloncniti.
2. kȗrtək, -tka, m. prasec, kateremu je rep odsekan ali uho, kajk.- Valj. (Rad).
3. ostrȗž, m. 1) prva odsekana treska, C.; — 2) der entkörnte Maiskolben, C.
4. prȃščje, n. coll. odsekane veje, Notr. ( Nov.)- C.; das Faschinenwerk, Jan.; Reisig, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — prim. 3. praska.
5. začę̑łnik, m. = ob debelem koncu odsekan košček debla, Dol.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani