odpraviti (12)

1. odpráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) fortschaffen, expedieren: o. blago, pošto; wegschicken, detachieren, Cig., Jan.; — o. se, sich auf den Weg machen; o. se na božjo pot; — abfertigen; o. koga z grdo, z lepo; abthun, erledigen: o., kar je najbolj silno; o. sodbo, das Urtheil ausfertigen, DZ.; — dolg o., die Schuld abtragen; — 2) abweisen, Cig., Jan.; — 3) wegschaffen, beseitigen, Cig. (T.); bolezen, bradavice o.; o. zapreke; abschaffen, abstellen; o. postavo, navado; o. potepuhe; o. otroka, die Leibesfrucht abtreiben.
2. izbáviti, -bavim, vb. pf. 1) = odpraviti: kašelj sem si izbavil, jvzhŠt.; losmachen, befreien, Jan., Hal.- C., Prip.- Mik.; volkodlaštva me je izbavil, LjZv.; i. se, los werden, frei werden, Hal.- C.; i. se česa, sich entschlagen, Jan.; — 2) verrichten, ausrichten, C.; posel i., Prip.- Mik.; nič nisem izbavil, ich habe nichts ausgerichtet, jvzhŠt.
3. klę̑tba, f. das Fluchen, Jan.; kletbo hočejo odpraviti, jvzhŠt.
4. odčárati, -am, vb. pf. 1) = s čaranjem odpraviti, wegzaubern, Cig.; — 2) entzaubern, loszaubern: o. koga, Cig., Jan.
5. odčístiti, -čı̑stim, vb. pf. s čiščenjem odpraviti, wegputzen: starejša poštna znamenja od prateža o., DZ.
6. odgòn, -gǫ́na, m. das Wegtreiben, der Abtrieb ( z. B. des Viehes von einem Orte), Cig., DZ.; — die Abschiebung, der Schub, Nov., DZ.; z odgonom odpraviti, abschieben, na o. dati, in Schub setzen, Levst. (Nauk).
7. odpǫ́kati, -pǫ̑kam, vb. pf. 1) = s pokanjem odpraviti, Cig.; — 2) = pokajoč oditi, Cig.
8. odprávljati, -am, vb. impf. ad odpraviti; 1) fortschaffen, expedieren; o. pritožbe na oblastvo, Levst. (Nauk); — o. se, im Weggehen sein, sich auf den Weg machen; — abfertigen, abthun; abtragen: dolgove z dolgovi o. = ein Loch zu- und das andere aufmachen, Cig.; — abhalten, feiern: gostijo, sedmino, praznik o., C.; — 2) abweisen, Cig., Jan.; — 3) wegschaffen, abschaffen, beseitigen; policijsko o. koga, DZ.
9. odprẹ́miti, -im, vb. pf. = odpraviti, absenden, expedieren, abfertigen, C., jvzhŠt.
10. odžúliti, -im, vb. pf. z žuljenjem odpraviti, wegreiben; o. maroge perilu, Cig.
11. omẹ́zniti, -mẹ̑znem, vb. pf. abstreifen: vrbovo skorjo o., kožo si o., C.; blato s črevljev o., vzhŠt.- C.; korenje o., = blato ali prst s korenja z roko odpraviti, Zora; — o. se, sich streifen, vzhŠt.- C.; tudi: ausgleiten, vzhŠt.- C.
12. spláti, -pǫ́ljem, vb. pf. = s planjem odpraviti, wegschwingen, Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani