odpad (33)

1. odpàd, -páda, m. 1) = kar odpada, smeti, C.; — 2) der Abfall, Mur., Cig., Jan., C., nk.
2. odpádanje, n. das Wegfallen, das Abfallen.
3. odpádati, -pȃdam, vb. impf. ad odpasti; wegfallen; trohlina odpada; — entfallen; — abfallen, abtrünnig werden.
4. odpȃdəc, -dca, m. = odpad 2), der Abfall, Z., M.
5. odpȃdək, -dka, m. kar odpade; odpadki, die Abfälle; die Abraumstoffe, Levst. (Močv.).
6. odpadljìv, -íva, adj. kar rado odpada, abfällig, Mur., Cig., Jan.
7. odpadljívost, f. die Abfälligkeit, Jan. (H.).
8. odpádlost, f. die Abtrünnigkeit, Jan.
9. odpȃdnica, f. die Abtrünnige, Cig., Jan., nk.
10. odpȃdnik, m. der Abtrünnige, Mur., Cig., Jan., nk.
11. odpádniti, -pȃdnem, vb. pf. = odpasti, Mur.
12. podpȃda, f. 1) die Mauke (eine Krankheit der Pferde und Rinder), Cig.; — 2) neke kraste, ki jih imajo otroci, Dol.
13. podpádati, -pȃdam, vb. impf. unterworfen sein, unterstehen, Cig. (T.), DZ.; p. patronatu, DZ.; — stsl.
14. podpȃdnica, f. die Mauke (eine Krankheit der Pferde und Rinder), V.-Cig.
15. ígla, in: iglà, -è, f. 1) die Nadel; naprsna i., die Vorstecknadel, Jan.; i. probadača, die Piquiernadel, h. t.- Cig. (T.); i. magnetnica, die Magnetnadel, i. kompasnica, die Compassnadel, Cig. (T.); — die Nadel am Baume, Cig., Jan.; — 2) langer eiserner Nagel beim Wagen, = iglica 2), C.; — der Jochsprießel, C.; — der Stift ( bes. mit einem Kopfe), Cig.; — zateznična i., der Stift am Schnürband, Jan. (H.); — 3) ona ostrina, ki nožu pri brušnji odpada, die Feuerecke, Cig., Skrilje, Bolc- Erj. (Torb.), Dol.; balta nima nič igle, BlKr.; iglo izbrusiti, Z.; — 4) der Nadelfisch (syngnathus acus), Cig., Erj. (Ž.); — der Hornhecht (belone vulg.), Cig., Prim.- Erj. (Torb.).
16. klèp, klépa, m. 1) = klepanje: če je moka po klepu, je kruh rad sipast, Polj.; — 2) kar pri klepanju kose odpada, Bolc, Lašče- Erj. (Torb.); — der Staub, der bei der Schärfung der Mühlsteine abfällt, C.; — 3) das Dengelzeug, Valj. (Rad); tudi pl. klepi, klepovi, Jarn., Jan., C.; — 4) der Kettenring, Pohl., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik.; to je tisti kolobar, tista veriga, v kateri se vsi klepi ali členi drže, Vrtov. (Km. k.).
17. očę̑ski, m. pl. kar pri česanju odpade, der Striegelmist ( z. B. die ausgestriegelten Pferdehaare), C.
18. odklȃdək, -dka, m. die Verzögerung, der Aufschub, Mur., Cig., Jan.; odkladki so odpadki, oft aufgeschoben ist aufgehoben, Mur., Met., Erj. (Torb.).
19. odpásti, -pádem, vb. pf. wegfallen, abfallen; cvetje je odpadlo; — abtrünnig werden, abfallen; vino in žene store, da modri odpadejo, Škrinj.- Valj. (Rad); odpadel, abtrünnig, Jan.
20. odpı̑lək, -lka, m. nav. pl. odpilki: kar pri piljenju odpada, die Feilspäne, C., ZgD.
21. odskočník, m. = odpadnik: odskočniki od vere, Pohl.- Valj. (Rad).
22. ogolę̑nčati se, -am se, vb. pf. = ogoleti; grozdiči se ogolenčajo, kadar jim cvetje odpade, Poh.
23. olẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten, Mur., Cig., Jan.; das Haar verlieren, M.; (volkodlak) olevi se, rekše, dlaka mu odpade, LjZv.
24. opȃdək, -dka, m. 1) v opadek, zum Nachtheil: premenil je pevec le nekoliko besed, pa sebi in jeziku v opadek, Levst. (Zb. sp.); — 2) opadki = odpadki, Valj. (Rad).
25. ošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) mit einem langen, dünnen Gegenstande einen Streich versetzen, abschmitzen, Z., Gor.- Levst. (Rok.); o. koga po rokah s šibico, Vrt.; übhpt. einen Schlag versetzen: tako te bom ošinil, da boš Benetke videl, BlKr.; — ( fig.) o. zavidnike, Zora; — streifen: strela ošine lipo, Let.; v tem hipu trešči v drevo in ošine pastirja, Vrt.; — 2) o. se, sich abstreifen: suha strn, če se varno ne nosi, rada se ošine, t. j. zrnje odpade, BlKr.; — preja se ošine na vretenu (springt ab), BlKr.
26. otrẹ̑bək, -bka, m. 1) kar odpada, kadar se trebi solata, zelje, repa i. t. d., BlKr.; das Abklaubsel, Mur., Cig., Jan., Ravn.; otrebki = sadje, katero nezrelo popada z drevja, C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) das Excrement, otrebki, die Excremente, Cig. (T.), DZ.; mušji o., Navr. (Kop. sp.); — 3) die Nachgeburt, Štrek.
27. píhniti, pı̑hnem, vb. pf. 1) einen Blasehauch von sich geben, blasen; kakor bi pihnil, in einem Nu; p. v koga, v kaj, na kaj; — wehen: veter pihne, in list odpade; — 2) schnipfen: p. kaj, jvzhŠt.
28. rítovje, n. das untere, breitere Ende der Garben, C., Lašče- Levst. (Rok.); klasovje obračajo v sredo, po ritovju pretepajo možje, Jurč.; — der untere, dickere Theil der Pflanzen, Vod. (Izb. sp.); pos. spodnji deli lanu, konopelj (odpadki pri trenju), Št.
29. sládən, -dna, adj. 1) wollüstig, Mur., Cig.; schwelgerisch, Jan.; — 2) Malz-, Cig., Jan.; slȃdni odpadki, Malzstaub, Cig.
30. stríči, strížem, vb. impf. scheren; lase komu s.; ovco s.; — z očmi se s., kokettieren, Erj. (Izb. sp.); — konj z ušesi striže (spielt mit den Ohren, spitzt die Ohren), Z., Vrt., Let., Dol., Savinska dol.; — trsje se striže, kadar po cvetju odpada grozdje, Št.- C.; — betrügen, Volk.- M.
31. trẹ́biti, -im, vb. impf. 1) vom Ungehörigen befreien, reinigen, putzen: solato, gobe t.; drevje t.; jarek, reko, ribnik t. (vom Schlamme u. dgl. reinigen, baggern); njivo t., die Steine u. dgl. vom Acker sammeln, Cig.; — zobe t., die Zähne stochern; nos si t., sich die Nase putzen; — kožo t. (abschaben, falzen), V.-Cig.; — ausweiden; ribe t.; — jezik t., die Sprache purificieren, Cig. (T.), nk.; — t. se, sich des Ungehörigen, Unbrauchbaren entledigen: sadje se trebi, t. j. kar je črvivega, slabega, odpada; leščniki se trebijo (= gredo radi iz robčevine), Gor.; ptiči se trebijo, die Vögel wechseln die Federn, federn sich, Cig.; — krava se trebi (entledigt sich der Nachgeburt), Z., jvzhŠt.; — 2) roden: gozd trebiti.
32. upȃdək, -dka, m. 1) die Abnahme, Cig., C.; u. vode, C.; — 2) der Verfall, C.; u. udov, die Paralyse, C.; — 3) der Abgang (an Zahl, Maß, Gewicht), Cig., Jan., DZ.; v u. iti, verloren gehen, Levst. ( LjZv.); — 4) = pogrešek, der Fehler, kajk.- Valj. (Rad); — 5) upadki = odpadki, die Abfälle, Svet. (Rok.).
33. žámanje, n. = kar pri tesanju (žamanju) odpada, KrGora.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani