odkup (49)

1. odkȗp, m. der Loskauf, die Ablösung, Mur., Cig., Jan.; zemljiški o., die Grundablösung, Levst. (Nauk); — der Wiederkauf: na o. prodati kaj, Cig.; — die Erlösung (im kirchlichen Sinne), Cig., ogr.- C.
2. odkȗpa, f. 1) das Ausgelöste, C.; — 2) = odkupnina, Svet. (Rok.).
3. odkupávati, -am, vb. impf. = odkupovati; — o. se, missfallen, Jan.
4. odkȗpəc, -pca, m. der Loskäufer, Mur.
5. odkȗpək, -pka, m. der Loskauf, die Auslösung, C.
6. odkúpən, -pna, adj. 1) Ablösungs-, Cig., Jan.; odkȗpna pogodba, der Auslösungsvertrag, Cig.; odkupna pravica, das Einlösungsrecht, DZ.; — 2) ablösbar, Cig., Jan.
7. odkupílọ, n. 1) das Lösegeld, C.; — 2) der Loskauf, Trub.; die Ablösung, C.
8. odkupı̑telj, m. der Loskäufer, der Erlöser, Mur., Let., Valj. (Rad).
9. odkupı̑teljica, f. die Loskäuferin, kajk.- Valj. (Rad).
10. odkúpiti, -im, vb. pf. loskaufen; o. se, sich loskaufen; o. se od kazni, eine Strafe abkaufen, Cig.; — ablösen, Cig., Jan.; desetino o., Cig.; — einlösen: zastavo o., ein Pfand einlösen, Cig.; — erlösen, Cig., Jan.; — o. se komu, bei jemandem Missfallen erregen, jemandem lästig, ungelegen werden, Jan., C.; meni se ne bo s tem ne prikupil ne odkupil, Levst. (Zb. sp.).
11. odkupı̑tva, f. die Ablösung, C.; — die Erlösung, C.
12. odkúpljati, -am, vb. impf. = odkupovati, M., C.
13. odkúpljenəc, -nca, m. der Losgekaufte, Cig.; — der Erlöste, Cig., Jan.
14. odkúpljenje, n. der Loskauf, M.; die Erlösung, Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Rad); tudi odkupljénje, kajk.- Valj. (Rad); odkupljenjè, ogr.- Valj. (Rad).
15. odkúpljenka, f. die Losgekaufte, Cig.; — die Erlöste, Cig., Jan.
16. odkupljeváti, -pljȗjem, vb. impf. = odkupovati; loskaufen, Z.; reluieren, Levst. (Pril.).
17. odkupljìv, -íva, adj. = odkupen, ablösbar, Cig., Jan., C.
18. odkȗpnik, m. der Wiederkäufer, Cig.; — der Erlöser, Cig., Jan.
19. odkupnína, f. der Loskaufpreis, das Lösegeld, Cig., Jan., C., nk.
20. odkȗpnja, f. der Loskauf; die Erlösung, Valj. (Rad).
21. odkupovȃnje, n. das Loskaufen; das Erlösen, Cig.
22. odkupováti, -ȗjem, vb. impf. loskaufen; — ablösen, Cig., Jan.; — erlösen, Jan.
23. odkȗpščina, f. das Lösegeld, Mur., Cig., Jan., Ravn., ogr.- M.; — der Ein-, Ablösungspreis, Cig., Jan., DZ., Levst. (Pril.).
24. neodkúpən, -pna, adj. unablöslich, Jan. (H.).
25. neodkupljìv, -íva, adj. = neodkupen, Cig., Jan.
26. nepodkúpən, -pna, adj. unbestechlich, nk.
27. nepodkupljìv, -íva, adj. = nepodkupen, Cig., Jan.
28. podkȗp, m. die Bestechung, Cig., Jan., M., nk.
29. podkȗpəc, -pca, m. = podkupnik, Cig.
30. podkúpən, -pna, adj. bestechlich, Jan., DZ.
31. podkupílọ, n. der Bestechungslohn, Cig., C.; da se ogibljo darila in podkupila, Levst. (Nauk).
32. podkupı̑təv, -tve, f. die Bestechung, DZ.
33. podkúpiti, -im, vb. pf. bestechen; p. koga z denarjem.
34. podkúpljenəc, -nca, m. der Erkaufte, der Bestochene, Cig., nk.
35. podkúpljenka, f. die Erkaufte, die Bestochene, nk.
36. podkupljìv, -íva, adj., Cig., Jan., pogl. podkupen.
37. podkȗpnik, m. der Erkäufer, der Bestecher, Cig.
38. podkupnína, f. der Bestechungspreis, Cig.
39. podkúpnost, f. die Bestechlichkeit, Cig. (T.).
40. podkupovȃnje, n. das Bestechen.
41. podkupováti, -ȗjem, vb. impf. ad podkupiti; bestechen.
42. podkupovȃvəc, -vca, m. der Bestecher, Cig., Jan.
43. podkȗpščina, f. das Bestechungsgeld, Cig., C.; desnica polna podkupščine, Burg.
44. anováti se, -ȗjem se, vb. impf. = anati se, Cig.; (Bog) se ne anuje lic ino se ne da podkupiti, Ravn.
45. mítọ, n. 1) die Bestechungsgabe, Dict., Habd.- Mik., Jan., ogr.- M.; mita jemati, mito jemati in pravdo pripogibati, Dalm.; dar ali mito, Središče- Kres; m. dajati = podkupovati, Dict., Vrt.; — 2) der Lehenzins, Guts.; das Mietgeld, Mur.; na mito dana, vzeta zemlja, das Lehen, Guts.; — der Zins: na mito posoditi, C.; — der Wucher, Jarn.
46. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
47. podpláčati, -am, vb. pf. = podkupiti, Cig.
48. pregradník, m. pregradniki, t. j. mladeniči, ki ženinu pot pregradijo, kadar gre z nevesto skozi njih selo v cerkev, da jo mora nekako odkupiti z darilom, Levst. (Zb. sp.).
49. zastȃvščina, f. das Pfändegeld, (denar, s katerim se odkupi zastavljena reč), Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani