odkoder (2)

1. odkǫ̑dər, adv. rel. = od koder, woher; tja pojdemo nazaj, odkoder smo prišli; — odkoder koli, woher immer.
2. odklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) wegbeugen, abneigen, Cig., M.; o. se, abweichen, declinieren, Cig.; — ablehnen; o. predlog, einen Antrag ablehnen, nk.; — 2) o. se, eine Verbeugung machen: kdor gre od cerkve domov, odkloni se na svojih mestih, odkoder se vidi cerkev, rekše, obrne se k cerkvi ter se prikloni, Podkrnci- Erj. (Torb.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani