od (14057)

1. òd, I. praep. c. gen. kaže 1) pri besedah, ki pomenjajo kako ločenje, to, od česar se kdo (kaj) loči: von; duša se loči od telesa; od doma iti; šel je od nas; od sebe iti z voli, nach rechts die Ochsen lenken, jvzhŠt.; od strehe kaplja; delo gre od rok (geht vonstatten); odvrni vse hudo od nas; pritrgati si od ust, an seinem Munde ersparen, Cig.; od sebe dati glas, pismo, einen Laut von sich geben, eine Urkunde ausstellen; — rešiti od zlega, Met.- Mik.; očistiti od pregrehe, Ravn.- Mik.; nehati od dela, Ravn.- Mik.; n. od tožbe, Meg.- Mik.; n. od greha, Levst. (Rok.); od bolezni okrevati, Levst. (Rok.); — prostost od poštarine, Levst. (Nauk); — od kod (odkod)? woher? od tod, von hier; od tamtod, dort her, Cig., Jan.; od onod (ondod), von dorther; od daleč, von ferne her; vstane od kjer je sedel (= od tam, kjer), Levst.- M.; — 2) od česar je kaj oddaljeno: von; tri milje od Ljubljane; od šuma in napak sveta živeti, ferne vom Lärm und den Verkehrtheiten der Welt leben, Ravn.- Mik.; od rok, abwegs; unbequem gestellt oder gelegen; — 3) osebo, od katere kaj zahtevamo, dobimo, zvemo i. t. d.; von; izprositi od koga kaj; to imam od očeta; — 4) v prostoru, kje se začenja kaj: von; od prvega do zadnjega; od konca do kraja; od enega kraja do druzega; od kraja začeti, von neuem anfangen; — od hiše do hiše; od besede do besede; — 5) v času, kje se kaj začenja: von; od začetka, anfänglich; od mladih nog, von Jugend an; od petih do šestih, von fünf bis sechs Uhr; od zdaj, od sih dob (odsihdob), von nun an; od nekdaj, von jeher; od kar (odkar) svet stoji, seitdem die Welt besteht; — 6) primerjano osebo ali reč za komparativom: als; solnce je večje od zemlje; eden od druzega lepši, Cig.; večkrat od enok (= enkrat), ogr.- C.; letos smo bolj zdravi od lani, Z.; — 7) izvor kake reči: von; otroci od prve žene; ne jẹ́ se meso od vsake živali; duh od sena; izvirati od hudodelstva, DZ.; privolitve od deželnega zbora je treba, Levst. (Nauk); troški od občinskega užitka, Ausgaben, welche für das Gemeindegut zu bestreiten sind, Levst. (Nauk); — 8) tvarino, iz katere je kaj narejeno: von, aus, nk.; venec od trnja, Levst. (Rok.); od železa se jeklo izdeluje, Erj. (Min.); premog je nastal od organskih tvarin, Erj. (Min.); — 9) predmet govorjenju (v narodnem govoru): von; govoriti, pripovedovati od česa (v književnem jeziku: o čem); — 10) pri trpni obliki osebo, katera provzročuje dejanje: von; bil je od očeta tepen; — 11) posredni ali neposredni vzrok: von, vor; od lakote konec jemati; od ognja voda vre; drevo se šibi od sadja; od veselja, od strahu; od dolzega časa se mu zdeha; od starosti ne vidi, od žalosti ne spi, Levst. (Rok.): od toče, od paleža je sad tako slab, Levst. (Rok.); — sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von selbst; — 12) način: von; od srca želeti kaj; von Herzen, herzlich wünschen; od škode biti komu; zum Schaden gereichen, Cig.; to je od sile, das ist zu arg; — 13) celoto, h kateri kak del spada: von; od nas nihče ni padel; pet od sto, fünf Procente; — pos. pri stvareh, ki so deli kake celote, takrat, kadar so ločeni od celote: ključ od vrat, kamba od jarma, osnik od kolesa, brada od sekire, Levst. (Zb. sp. IV. 132.); — 14) kraj, kjer se kaj godi; pojem oddaljevanja in oddaljenosti se je izgubil: od spodaj, od zgoraj, unterhalb, oberhalb (— nav. odspodaj, odzgoraj); meč od obeju platu oster, Trub.- Mik.; pišejo imena sv. treh kraljev na velika vrata od zunaj in od znotraj, Navr. (Let.); — II. praef. znači 1) oddaljanje, ločenje: oditi, weggehen, odvezati, losbinden, odgristi, abbeißen, odzebsti, abfrieren, odpreti, aufmachen, odkriti, aufdecken, odvaditi se, sich entwöhnen; — odžvižgati, odpiskati, = žvižgaje, piskaje oditi; — 2) nehanje, končanje: odkositi, odvečerjati, das Mittagsmahl, das Nachtmahl beenden; odcvesti, verblühen; zvon je odpel, die Glocke hat aufgehört zu tönen; — 3) vračanje dejanja z enakim dejanjem: odgovoriti, antworten; odpevati, respondieren; odpisati, schriftlich antworten; — postavljanje v prejšnji stan: odvihniti hlače, die aufgestreifte Hose wieder zurückstreifen; odviti, aufwickeln.
2. ōda, f. vzvišena lirska pesem, die Ode.
3. odȃja, f., pogl. oddaja 2).
4. odȃjati, -am, vb. impf., pogl. 1. oddajati 2).
5. odajȃvəc, -vca, m., pogl. oddajavec 2).
6. odȃjnik, m., pogl. oddajnik 2).
7. odáməlj, -mlja, m. = odmev, M.
8. odȃp, m., Mur., Cig., pogl. vdeb.
9. odȃrjati, -am, vb. impf. ad odorati; = odoravati, Jan.
10. odátən, -tna, adj., pogl. oddaten.
11. odáti, -dám, vb. pf., pogl. oddati 2) in 3); prim. Mik. (V. Gr. IV. 223.).
12. odáti se, -dám se, vb. pf. zu seinem Nachtheil geben, BlKr.- M.
13. odaváč, m., pogl. oddavač.
14. odávati, -vam, vb. impf., pogl. oddavati.
15. odȃvəc, -vca, m., pogl. oddavec.
16. odȃvi, adv. = davi, Dol.; — gerade zuvor, Danj.- Mik.
17. odbácniti, -bácnem, vb. pf. = odbecniti, C.
18. odbáviti, -bȃvim, vb. pf. abthun: o. posle; zdaj sem vse odbavil, jvzhŠt.; — o. koga, abfertigen, BlKr., jvzhŠt.
19. odbávljati, -am, vb. impf. ad odbaviti, abthun, abfertigen, Z., jvzhŠt.
20. odbəcníti, -bácnem, vb. pf. wegstoßen, C.
21. odbẹ̀g, -bẹ́ga, m. der Ueberläufer, Habd.- Mik.
22. odbẹ́gati, -am, vb. impf. ad odbegniti, Cig.
23. odbẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. entfliehen, M.; — überlaufen: k sovražniku o., Cig.; — od poti o., vom Wege abweichen, Cig.
24. odbę́rati, -bę̑ram, vb. impf. = odbirati, Mur.
25. odbę̑rək, -rka, m. der Auswurf, C.; le odberki ljudi so taki, Ravn.
26. odbẹ́žati, -ím, vb. pf. weg-, davonfliehen, Cig., C.
27. odbẹ́žən, -žna, adj. centrifugal, h. t.- Cig. (T.).
28. odbijáč, m. 1) kdor svinjko odbija (pri igri), Kr.; — 2) kamen o. = odrivač, Levst. (Cest.).
29. odbijáłən, -łna, adj. zurückschlagend: odbijȃłni udar, der Prellschlag, Cig.; odbijalna moč, Let.; — reflectierend ( phys.), Cig.; — defensiv, Jan.
30. odbijȃłnik, m. 1) der Abschlaghammer, Jan.; — 2) der Reflector ( phys.), Cig. (T.).
31. odbijáłnost, f. die Zurückstoßungskraft, Cig.
32. odbíjanje, n. das Wegschlagen, M.; — das Zurückschlagen: o. žarkov, die Reflexion der Strahlen, Cig.; — das Zurückweisen, die Protestation, Cig.
33. odbíjati, -am, vb. impf. ad odbiti; 1) wegschlagen, abschlagen; z betičem rudo o., Erz hauen, Cig.; — od cene o., rabattieren, Cig.; — (Bittenden) etwas abschlagen; — hindern: o. od dela, opravki so me odbijali, da nisem mogel priti, BlKr.- M.; — 2) zurückschlagen; sovražnike, sovražne napade o., Cig.; parieren, Jan.; krivico od sebe o., die Schuld von sich schieben, Cig.; — žarke, svetlobo, glas o., reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — o. se od česa, von einem Gegenstande reflectiert werden, Žnid.; — o. prošnje, zurückweisen, Cig.; o. darilo, nicht annehmen wollen, Cig.; — 3) entnageln, entschlagen (odbija se, kar je zabito); kišto o., čep, ki je v sod zabit, o.
34. odbíjavka, f. die Bundhacke, Savinska dol.
35. odbı̑ra, f. die Sichtung, die Auswahl, Cig., C.
36. odbiráč, m. der Ausklauber, der Sichter, Cig.
37. odbiráłən, -łna, adj. Aushebungs-: odbirȃłni okraj (za konje), DZ.
38. odbiralíšče, n. der Assentplatz (für Pferde), DZ.
39. odbirȃłnica, f. die Scheidestube (beim Bergbau), Cig.
40. odbíranje, n. das Aussondern, das Sichten.
41. odbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad odbrati; auslesen und absondern, aussondern, sichten, sortieren.
42. odbíravəc, -vca, m. kdor odbira, der Scheider, Cig.
43. odbíravka, f. die Scheiderin, die Sichterin, Cig.
44. odbı̑rək, -rka, m. was ausgeschossen wurde, die Ausschussware, der Schofel, pos. pl. odbirki, Cig., Jan., M., C.
45. odbı̑tək, -tka, m. der Abschlag, der Abzug im Rechnungswesen, Cig., Jan., Nov.; plačevanje na o., Abschlagszahlungen, Cig.; — der Disconto, der Rabatt, Cig., Jan., Cel. (Ar.); pod o. kupovati in prodajati, escomptieren, DZ.
46. odbítən, -tna, adj. Abzugs-: odbı̑tni postavek, der Abzugsposten, Cig.; — subtractiv, h. t.- Cig. (T.).
47. odbı̑təv, -tve, f. die Verweigerung, Jan. (H.).
48. odbíti, -bı̑jem, vb. pf. 1) durch einen Schlag trennen, wegschlagen, abstoßen; kipu roko o.; o. si roge; — ab-, wegstoßen, Cig.; o. koga, jemanden loswerden, C.; — verhindern: kaj te je od tega dela odbilo? BlKr.- M.; — in Abzug oder Abschlag bringen, Cig., Jan.; odbivši dva odstotka, nach Abschlag von 2%, Cig.; od kupa o., vom Preise abhandeln, Str.; — 2) aufhören zu schlagen: ura je dvanajst odbila; odbije tudi njegova ura, auch seine Stunde wird schlagen, Cig.; — 3) abprellen, reflectieren, Cig., Jan., Cig. (T.); odbita svetloba, Reflexionslicht, Cig. (T.); o. se, abprallen, Cig.; reflectiert werden, Jan. (H.); — den Schlag erwidern, zurückschlagen, sovražnika, silo s silo o., Cig.; o. naskok, den Angriff abwehren, Šol.; udarec o., parieren, Cig., Jan.; o. sum od sebe, den Verdacht von sich ablenken, Cig.; — abschlagen: o. prošnjo, Cig., Jan.; ausschlagen, o. ponudbo, Cig., Jan.; o. komu kaj, jemanden zurückweisen, Cig.; — 4) o. kar je zabito: durch Schlagen öffnen: o. pokrov zaboju, eine Kiste entnageln, Cig.; o. veho sodu, ein Fass aufspunden, Cig.
49. odbitkováti, -ȗjem, vb. impf. escomptieren, discontieren, C., DZ.
50. odbitováti, -ȗjem, vb. impf. = odbitkovati, h. t.- Cig. (T.).
51. odbívati, -am, vb. impf. = odbijati, Cig., M.
52. odblebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. das Plappern beenden, Cig.
53. odblẹ̀sk, -blẹ́ska, m. der Widerschimmer, Cig.
54. odblìšč, -blíšča, m. = odblesk, Cig.
55. odbǫ̑bnati, -am, vb. pf. aufhören zu trommeln, abtrommeln, Cig.
56. odbòj, -bója, m. der Widerschlag, der Rückstoß, der Abprall, Cig., Jan.; die Abstoßung, Cig. (T.), C.; — die Reflexion ( phys.), Cig. (T.), C.; popolni o., totale Reflexion, Sen. (Fiz.), Žnid.; — die Abwehr, der Widerstand, Jan., C., DZ.; zveza za boj in o., Schutz- und Trutzbündnis, Cig. (T.); naskoki in odboji, LjZv.
57. odbójən, -jna, adj. Abstoßungs-, repulsiv, rückwirkend, Cig., Jan.; odbǫ̑jna moč, Cig.; — Reflexions-: odbojni kot, odbojna ravnina, der Reflexionswinkel, die Reflexionsebene, Cig. (T.); — defensiv, Cig., Jan.; odbojna zveza, Cig.
58. odbojı̑tost, f. die Abstoßungskraft, h. t.- Cig. (T.).
59. odbójnost, f. die Abstoßungskraft, Cig. (T.), C.; die Zurückstoßungskraft, die Repulsivkraft, Cig., Jan.
60. odbolẹ́ti, -ím, vb. pf. aufhören wehe zu thun, Cig.
61. odbòr, -bóra, m. der Ausschuss, das Comité, Cig., Jan., nk.; deželni o., der Landesausschuss, Cig., Jan., nk.; občinski o., der Gemeindeausschuss, Cig., Jan., nk.; čitalnični o., das Lesevereinscomité, Cig., Jan., nk.; izvršilni o., das Executivcomité, DZ.
62. odbórən, -rna, adj. 1) = izboren, C.; — 2) = odborski, Cig.
63. odbǫ̑rnik, m. das Ausschuss-, das Comitémitglied, Cig., Jan., nk.; deželni odbornik, das Mitglied des Landesausschusses, nk.
64. odbǫ̑rništvọ, n. 1) das Amt eines Ausschuss- oder Comitémitgliedes; o. vzprejeti, prevzeti, nk.; — 2) = odborniki, Jan. (H.).
65. odbǫ̑rski, adj. den Ausschuss betreffend, Ausschuss-: odborske seje, Ausschusssitzungen, nk.
66. odbǫ̑rstvọ, n. = odborništvo, nk.
67. odbòt, -bǫ́ta, m. na o., à conto, C.
68. odbǫ́titi, -bǫ̑tim, vb. pf. jemanden quitt und los zählen, bezahlen, Cig.
69. odbránəc, -nca, m. der Auserwählte, SlN.; — der Delegierte, der Verordnete, Cig.; sodni o., der Gerichtsabgeordnete, DZ.
70. odbráti, -bérem, vb. pf. auslesen und absondern; kar je boljšega, za-se odbere; — ausersehen, auserwählen, Cig.; delegieren, designieren, Cig.; — ausmustern, ausscheiden, Mur., Cig., Jan.
71. odbrbráti, -ȃm, vb. pf. aufhören zu plappern.
72. odbŕcati, -am, vb. pf. mit Fußstößen wegschaffen, M.
73. odbremeníti, -ím, vb. pf. = razbremeniti, entlasten, Cig.
74. odbrę́nčati, -ím, vb. pf. 1) summend entfliegen, entsummen; — 2) aufhören zu summen.
75. odbrę̑nkati, -am, vb. pf. aufhören zu klimpern, abklimpern, Cig.
76. odbrísati, -brı̑šem, vb. pf. wegwischen, Cig.; od kakega števila številko o., Z.
77. odbríti, -brı̑jem, vb. pf. wegrasieren.
78. odbrnẹ́ti, -ím, vb. pf. entsummen, Cig.
79. odbróditi, -brǫ́dim, vb. pf. wegwaten.
80. odbȓskati, -am, vb. pf. wegscharren.
81. odbrúsiti, -im, vb. pf. wegschleifen, wegwetzen.
82. odbrúšati, -am, vb. impf. ad odbrusiti, Vrt.
83. odbruševáti, -ȗjem, vb. impf. = odbrušati, Z.
84. odbúčati, -ím, vb. pf. 1) = bučeč se oddaliti; — 2) = nehati bučati.
85. odbúriti, -im, vb. pf. stürmend sich entfernen, davon tosen, Bes.
86. odbúrkati, -bȗrkam, vb. pf. = odburiti, entstürmen, Cig.
87. odbútati, -bȗtam, vb. pf. z butanjem odpreti: o. vrata, Cig.
88. odbútiti, -bȗtim, vb. pf. 1) = odbutniti, Cig.; — 2) abprellen, Cig.
89. odbútniti, -bȗtnem, vb. pf. durch einen Stoß aufschlagen: o. vrata, Cig.
90. odcapljáti, ** -ȃm, vb. pf. = capljaje oditi.
91. odcẹ̑dək, -dka, m. kar se odcedi, der Abguss, Cig., Jan.
92. odcẹdíti, -ím, vb. pf. kleinweise abrinnen lassen, abseihen; vodo o. od česa, Cig.; — o. se, langsam abrinnen: povezniti škaf, da se odcedi voda.
93. odcẹ́janje, n. das Abseihen, M.; — das Abrinnen, Nov.
94. odcẹ́jati, -am, vb. impf. ad odcediti; kleinweise abrinnen lassen, wegseihen; — voda se odceja; das Wasser fließt langsam ab, Levst. (Močv.); — jed se mu je pričela odcejati (= v slast iti), Zv.
95. odcẹ́javəc, -vca, m. der Abflusscanal, C.
96. odcẹ̑jək, -jka, m. = odcedek, Jan.
97. 1. odcẹ̀p, -cẹ́pa, m. 1) das Wegspalten, Navr. (Let.); — 2) das Weggespaltene, das Bruchstück, C.
98. 2. odcèp, -cę́pa, m. das Abfallen (der Frucht), Cig.
99. odcę́pati, -cę̑pam, vb. pf. abfallen (vom Obst).
100. 1. odcẹ̑pək, -pka, m. 1) das Abgespaltene, ein Spalt (Holz), Cig.; — 2) die Abzweigung, der Zweig: odcepki južne slovanščine, Levst. ( LjZv.); — die Secte, Jan.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani