obtičati (5)

1. obtíčati, -ím, vb. pf. stecken bleiben; palica je obtičala v blatu; ladja je obtičala, das Schiff ist auf eine Sandbank gerathen, Cig.; o. kje, an einem Orte kleben bleiben: o. v krčmi; reč je obtičala, die Sache ist ins Stocken gerathen, Cig.
2. obtičávati, -am, vb. impf. ad obtičati.
3. plítəv, -tva, adj. nicht tief, seicht; plitva voda; na plitvem obtičati, stranden, DZkr.; plitva skleda, eine flache Schüssel; plitvo orati, flach ackern; — plitvo kosilce, ein schmales Essen, Svet. (Rok.); — ( pren.) seicht, oberflächlich, Cig., nk.; plitva glava, Cig.; plitva pamet, C.
4. posvẹ́tnost, f. die Weltlichkeit, irdischer Sinn, Mur., Cig.; v posvetnosti obtičati, Slom.- C.
5. zabrlę́žiti se, -ę̑žim se, vb. pf. z. se kam = brez potrebe kje obtičati, Svet. (Rok.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani