obsodba (8)

1. obsǫ̑dba, f. die Verurtheilung.
2. obsòd, -sǫ́da, m. = obsodba: o. krivca, Npes.-Vraz.
3. obsǫ̑dək, -dka, m. = obsodba, Mur.
4. obsǫ̑ja, f. = obsodba, Cig., Jan., M., C.
5. obsojílọ, n. = obsodba, Cig., Jan.
6. osòd, -sǫ́da, m. = obsodba, C.
7. srdı̑t, adj. 1) zornig; srdita obsodba, graja, die Entrüstung, Cig. (T.); — srdito je bilo, es ging hitzig zu, Cig.; — 2) zornmüthig, leicht zum Zorne zu reizen, Mur., Cig.
8. zaọ̑čən, -čna, adj. Contumaz-: zaočno obsoditi, contumazieren, Cig., Jan., DZ.; zaočna sodba, obsodba, das Contumazurtheil, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ.; zaočni postopek, das Contumazverfahren, DZ.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani