obseda (9)

1. obsẹ̑da, f. 1) die Herumsitzenden ( z. B. die Tischgesellschaft): Bog živi obsedo! jvzhŠt.; poštena o., C.; — 2) die Belagerung, Cig., Jan., ogr.- C.
2. obsẹ́danje, n. die Belagerung, Jarn., Cig., Jan., nk.
3. obsẹ́dati, -am, vb. impf. ad obsesti; 1) belagern, Jarn., Cig., Jan., nk.; o. in naskakati trdnjavo, Levst. (Zb. sp.); — sich auf etwas lagern: mrak je obsedal zemlji lice, Glas.; — 2) sitzen zu bleiben pflegen, C.
4. obsẹdávanje, n. das Belagern, Mur.
5. obsẹdávati, -am, vb. impf. belagern, Mur.
6. obsẹ̀d, -sẹ́da, m. = obseda 2), Valj. (Rad).
7. obsẹ̑dba, f. 1) = obseda, die Belagerung, Jan.; — 2) die Occupation, Jan.
8. obsẹdénje, n., ogr.- Valj. (Rad); pogl. obsedanje.
9. obsẹdováti, -ȗjem, vb. impf. = obsedati 1), belagern, Mur., Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani