obrt (49)

1. obr̀t, obŕta, m. das Gewerbe, Cig. (T.), LjZv., nk.
2. obȓt, f. 1) = obrt, m., Jan., Šol., nk.; — 2) na ǫ́brt = na obrto: črevlji na obrt, BlKr., Notr.- Levst. (Rok.).
3. obȓta, f. 1) die Wende: četrt, pol obrte, Telov.; — 2) die umgekehrte Naht ("črevljar mej šivanjem ženski črevelj [šolin] obrne na robe, da pride notranja, rjava stran venkaj, a kadar je delo gotovo, obrne ga zopet nazaj, da je črno usnje zunaj"), Kras, Senožeče, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.), Štrek.; na obrto šivati, Z.
4. obŕtalọ, n. 1) stvar, ki se vedno vrti, n. pr. nemiren otrok, Kanal- Erj. (Torb.); — 2) das Ringelspiel, Jan. (H.); — 3) der Betrieb, Nov.; železnica je v obrtalu, Erj. (Torb.).
5. obȓtəc, -tca, m. der Rollhügel am Oberschenkelbein, Erj. (Som.).
6. obŕtən, -tna, adj. 1) im Kreise beweglich, Habd.; obȓtni prst, die Wendezehe, Cig. (T.); — obrtna hoja, der Drehgang, Telov.; — 2) flink, hurtig, gewandt, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan., C.; — 3) Industrie-, Gewerbe-: obrtno društvo, C.; obrtno sodišče, Levst. (Nauk); točiti po obrtno, gewerbsmäßig ausschenken, DZ.; — 4) betriebsam, industriös, Cig., Jan., Cig. (T.).
7. obȓtica, f. die Verkehrtheit, die Äbigkeit: "o ti obrtica!" reče se, ako kako delo ne gre izpod rok in se vse le naopak obrača, Rihenberk- Erj. (Torb.).
8. obrtíšče, n. die Gewerbestätte, DZ.
9. obrtníca, f. die Gewerbetreibende, die Industrielle, Cig., Jan.
10. obrtnı̑ja, f. = obrt, das Gewerbe, Cig., Jan., nk.; — = obrtstvo, das Gewerbewesen, nk.
11. obrtnı̑jski, adj. = obrtniški, Gewerbe-, Industrie-, Cig., Jan., nk.
12. obrtník, m. 1) der Gewerbsmann, der Industrielle, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) obȓtnik, = na obrto narejen črevelj, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
13. obrtnína, f. = obrtninski davek, die Gewerbesteuer, Cig., Jan.
14. obrtnı̑ški, adj. die Gewerbsleute betreffend, Gewerbe-, Industrie-: obrtniška bratovščina, die Gewerbegenossenschaft, Cig.; = obrtniška zadruga, nk.; trgovske in obrtniške zbornice, Levst. (Nauk); obrtniško sodišče, DZ.; po obrtniško, gewerbsmäßig, Cig. (T.).
15. obrtnı̑štvọ, n. der Gewerbestand, Jan.
16. obrtnják, m. eine Art kleiner Schuhnagel, Cig.
17. obŕtnost, f. 1) die Hurtigkeit, die Gewandtheit, Mur., Cig.; — 2) die Gewerbethätigkeit, der Gewerbefleiß, die Betriebsamkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
18. obrtovalíšče, n. die Gewerbstätte, DZ.
19. obrtovȃłnica, f. das Gewerbelocale, DZ.
20. obrtovȃnje, n. der Betrieb eines Gewerbes, der Industriebetrieb, Cig. (T.), DZ., nk.
21. obrtováti, -ȗjem, vb. impf. ein Geschäft (Gewerbe) betreiben, DZ., Levst. (Nauk), nk.
22. obrtǫ́vən, -vna, adj. Industrie-, Gewerbe-, DZ.; obrtovne stavbine, Bauten von Betriebsanlagen, obrtovno dopustilo, die Gewerbeconcession, Levst. (Nauk).
23. obrtovína, f. das Industrieerzeugnis, h. t.- Cig. (T.).
24. obȓtstvọ, n. das Gewerbewesen, die Industrie, Jan., nk.
25. neobŕtən, -tna, adj. 1) ungelenk, Cig.; — 2) industrielos: neobrtna dolina, Slovan.
26. neobŕtnost, f. die Ungelenkigkeit, Cig.
27. pọ̑lobrta, f. eine halbe Wendung: s polobrto na levo skočiti, Telov.; — pogl. poluobrta.
28. poluobȓta, f. eine halbe Drehung, (polobrta) Telov.
29. soobrtník, m. der Gewerbsgenosse, Jan. (H.).
30. dávək, -vka, m. die Steuer; davke plačevati, Steuern zahlen; davki prve, druge roke = pravi, nepravi = direktni, indirektni davki, Levst. (Nauk); = neposredni, posredni davki, Nov.; dedinski d., die Erbsteuer, DZ.; obrtni d., die Gewerbesteuer, DZ.; poprečni d., das Steuerpauschale, DZ.; pridobitni d., die Erwerbsteuer, Nov.; davku podvržen biti, der Besteuerung unterliegen, Cig.; — der Tribut, Cig., Jan., C.
31. gostı̑łničarski, adj. Gastwirt-: g. obrt, nk.
32. kaznjeváti, -ȗjem, vb. impf. = kaznovati 1), DZ.; kdor bi se tako molče hotel splaziti mimo zakona, kaznjujejo ga za obrtovnega prestopnika, Levst. (Nauk); (kažnjevati, DSv.).
33. opravník, m. der Functionär, C., DZ.; občinski opravniki, die Gemeindeorgane, Levst. (Nauk); — der Geschäftsleiter, Jan.; obrtovni o., Levst. (Pril.); der Factor, Cig., Jan.; der Commissionär, der Disponent, Cig.; der Manipulant, C.; der Geschäftsträger, Jan.; der Agent, Cig., Jan., DZ.; konzulski o., der Consularagent, DZ.; trgovski o., der Handelsagent, Cig., Jan.; — = upravnik, der Verwalter, Cig.; — oprȃvnik, gospodar in velitelj v planinskem stanu ter ob enem tudi sirnik, Tolm.- Erj. (Torb.).
34. pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).
35. podję́ti, -jámem, vb. pf. 1) auf sich nehmen, erdulden, erleiden, Kast.; smrt p., ogr.- C.; — 2) unternehmen, Cig. (T.), nk.; obrt p., Levst. (Nauk); — 3) befruchtet werden, trächtig werden: krava je podjela, jvzhŠt.; — 4) einschlagen (beim Nähen), Z.; — = zarobiti, einsäumen, Koborid ( Goriš.)- Štrek. (Let.).
36. podkovȃvski, adj. p. obrt, das Hufschmiedgewerbe, DZ.
37. polǫ́vən, -vna, adj. halb: polovna obrta, eine halbe Drehung, Telov.; polovna obleka, die unvollständige Kleidung (des gemeinen Mannes an Werktagen), Svet. (Rok.); poloven les, einmal gespaltener Baum, das Halbholz, Notr.
38. razstȃva, f. 1) die Aufstellung, Cig.; — die Ausstellung, Cig., Jan., nk.; svetovna, deželna, obrtna r., nk.; — 2) die Zerlegung in die Bestandtheile, Cig. (T.); — 3) več snopov vkup po koncu razpostavljenih, die Mandel, (tudi: rázstava) Mur., Cig., C.; razstava ima štiri snope, nasad dvajset razstav, Notr.; — 4) = poglavje, der Abschnitt, Burg.
39. sodíšče, n. der Gerichtsplatz, der Gerichtshof, das Tribunal, Mur., Cig., Jan.; das Gericht, Levst. (Nauk), nk.; okrajno, okrožno, deželno s., nk.; cesarstveno s., das Reichsgericht, obrtno s., das Gewerbegericht, zvršilno s., das Executionsgericht, razpoznalno s., das Cognitionsgericht, stečajno s., das Concursgericht, DZ.; zborna sodišča, Gerichtshöfe, samčna sodišča, Einzelgerichte, DZ.
40. španovı̑ja, f. die Gemeinschaft: v španoviji imeti kako posestvo, kak obrt itd.; v španoviji krava crkne, Npreg.- Valj. (Rad); — prim. špan.
41. tēhnika, f. pravila umetnega in obrtnega zdelovanja (tudi = politehnika), die Technik.
42. tehnologı̑ja, f. teorija o obrtnem zdelovanju, die Technologie.
43. tkanı̑nski, adj. zeugen, von Zeug, Cig.; t. obrt, die Textilindustrie, DZ.
44. vélik, velíka ( določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velı̑ki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.
45. zádruga, f. 1) die Genossenschaft, C., nk.; obrtna zadruga, die Gewerbegenossenschaft, nk.; pridobitna z., die Erwerbsgenossenschaft, DZkr.; tatovska z., Jurč.; — 2) die Hauscommunion, C., nk.; ( hs.).
46. zaklȃdati, -am, vb. impf. 1) für den Vorrath sorgen, verlegen, versorgen; z. koga s čim; obrtnika z blagom z.; z. vojsko z živežem, Lebensmittel für die Armee liefern; z vinom se z., sich mit Weinvorrath versehen; — dotieren, Cig.; z. učilnice, Levst. (Pril.); z. koga z denarjem, jemandem Geld vorschießen, Cig., C.; — z. troške, die Kosten decken, DZ.; — 2) beiseite legen, Jarn.; — za uho z. kaj, mit etwas hinter dem Berge halten, Cig.
47. zalȃgati, -am, vb. impf. ad založiti; 1) zulegen: z deskami kaj z., Cig.; — zupacken, Cig.; das Mangelnde immer zulegen, C.; — 2) jemanden versorgen, ihm etwas liefern: z. koga s čim; z. vojsko z živežem, obrtnika z denarji; dotieren, Cig.; bedecken, Cig.; z. občinske troške iz dohodkov, Levst. (Nauk); — 3) = prigrizovati, Bissen zu sich nehmen, Levst. (M.); — 4) hinterlegen, verpfänden, Mur., C.; — 5) auftragen, befehlen, Št.- C.
48. zbǫ̑rnica, f. 1) das Versammlungslocal, der Versammlungssaal, Mur., Cig., Jan., C., nk.; (nesti reče liste) V lepo zbornico ljubljansko, Npes.-K.; — 2) die Kammer (eine Körperschaft): gospodska z., das Herrenhaus, z. poslancev, das Abgeordnetenhaus, trgovska in obrtna z., die Handels- und Gewerbekammer, notarska (beležniška), advokatska (odvetniška) z., die Notariats-, die Advocatenkammer, nk.
49. želẹ̑zarski, adj. Eisenhändler-; — železarska obrtnost, die Eisenindustrie, Cig. (T.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani