obroček (8)

1. obrǫ̑čək, -čka, m. dem. obroč; das Reifchen; ein kleines, reifähnliches Ding, der Ring, C.; der Ring am Leibe der Insecten, Cig. (T.); obročki na zadnjem delu čebele, Levst. (Beč.).
2. bı̑rja, f. ein eiserner Ring am Ende eines Holzstückes, Štrek.; der Sensenring, Notr.; železo pri vozu, ki sklepa sovro in zadnjo trap, tudi železni obroček ali okov pri nožu, šilu itd., Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), GBrda.
3. bobníčən, -čna, adj. 1) Pauken-: bobnični obroček, der Paukenring, Cig.; — 2) bobnična otlina, die Paukenhöhle (im Ohr), b. mrena, das Paukenfell, bobnični žleb, der Paukengang, Cig.
4. izsnę́ti, -snámem, vb. pf. etwas Aufgestecktes, Eingehängtes heraus-, wegnehmen, jvzhŠt.; i. se, sich loslösen (von einem aufgesteckten, eingehängten Gegenstande): obroček se je izsnel, jvzhŠt.
5. 1. kosír, -rja, m. 1) das Krummesser, das Abästmesser, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Dol., Kras; das Rebenmesser, Habd.- Mik., BlKr.; kostanjevo kolje s kosirjem belijo, BlKr.; — 2) = kosarica, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 3) der Sensenstiel, C., Polj.; — obroček, ki priklepa koso h kosišču, Gor.; der Sensenring, Mur., Cig., Jan.
6. obrǫ̑čəc, -čca, m. dem. obroč; = obroček.
7. vírja, f. 1) = pri vozu ono železo, ki sklepa sovro in zadnjo trap, tudi: železen obroček ali okov pri šilu, nožu i. t. d., Sveti Peter pri Gorici, Dutovlje- Erj. (Torb.); — 2) pl. virje = verile, Poh.
8. vǫ́ža, f. = gož f. 1), usnjen obroček, ki ročnik s cepcem veže, Dol.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani