obraz (193)

1. obràz, -ráza, m. 1) das Antlitz, das Gesicht; gledati koga v o.; povedati komu kaj v o.; na obrazu se mu bere, man kann es in seinem Gesichte lesen; — die Miene; s kislim obrazom, mit saurer Miene; govor z obrazom, die Mienensprache, Cig. (T.); o. potajiti, sich verstellen, C.; — die Physiognomie, Cig., Jan., nk.; — 2) das Bildnis, das Porträt, die Abbildung, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pred svetim obrazom, Guts. (Res.); obrazi trdnjav, Vod. (Izb. sp.); — das Bild: prvotni o., das Urbild, Cig., Jan.; o. iz življenja, ein Lebensbild, Jan.; — 3) die Form, die Gestalt, Mur., Jan.; telesni o., die Körpergestalt, C.; — das Muster, Mur., Cig.; — 4) der Vorwand: pod takšnim obrazom, pod obrazom pravice, C.; — der Schein: hudobo pod obraz prijaznosti skriti, Jap. (Prid.).
2. obrȃzar, -rja, m. der Porträtmaler, Cig. (T.), Navr. (Let.).
3. obrȃzarica, f. die Porträtmalerin, Jan. (H.).
4. obrȃzarstvọ, n. die Porträtmalerei, Jan. (H.).
5. obrȃzčək, -čəka, m. dem. obrazek; das Gesichtchen.
6. obrazdáti, -ȃm, vb. pf. besudeln, beschmutzen; otrok vse obrazda pri jedi.
7. obrázditi, -im, vb. pf. 1) mit Furchen umziehen, Z.; — 2) befurchen, Cig.
8. obrȃzəc, -zca, m. dem. obraz; 1) das Gesichtchen; — 2) (po rus., češ.) das Muster, Cig., Jan., nk.; — das Schema, das Paradigma, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — das Formular, Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Nauk), nk.; — die Formel, Jan., Cig. (T.), Žnid.
9. obrȃzək, -zka, m. dem. obraz; 1) das Gesichtchen; — 2) das Bildchen, Cig., Jan., C.; majhen obrazek nebeškega veselja, Guts. (Res.); — 3) die Form, die Gestalt, die Figur, C.; mesec se v obrazku srpa kaže, ogr.- Valj. (Rad).
10. obrázən, -zna, adj. 1) Gesichts-: obrȃzne poteze, die Gesichtszüge, nk.; — 2) Porträt-, Bild-, Cig., Jan.; — bildend: obrazne umetelnosti, bildende Künste, Cig. (T.), Navr. (Let.); — bildsam: obrazna tvarina, plastischer Stoff, Cig. (T.); — = slikovit, malerisch, SlN.; — 3) = v podobi rečen, prenesen, bildlich, figürlich, tropisch, Cig., Jan.
11. obrazgáti, -ȃm, vb. pf. Cig., pogl. obrazdati.
12. obrazíłən, -łna, adj. = obrazen; bildend; obrazı̑łne umetnosti, Cig.
13. obrazílọ, n. die Bildungssilbe, das Suffix, Jan., Levst. (Nauk), nk.
14. obrazína, f. die Gesichtsmaske, C., Cig. (T.).
15. obráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) ritzen, Cig., Jan., C., Erj. (Min.); kamen me je obrazil, Lašče- Levst. (Rok.); o. se, sich ritzen, C.; — verletzen, verwunden, Meg., C.; — beleidigen, Boh.; — 2) einen Umriss machen, V.-Cig.; Pojd' in obrazi S črtami, Živo mi piši Z barvami, Vod. (Pes.); — abbilden, formen, gestalten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
16. obrȃzka, f. = obrazek, ogr.- C.
17. obrazlǫ̑žba, f. die Begründung, die Motivierung, Cig. (T.), DZ.
18. obrazložíti, -ím, vb. pf. begründen, motivieren, Cig. (T.), DZ.; obrazloženo mnenje, ein motiviertes Gutachten, DZ.
19. obrȃznik, m. der Bildner, der bildende Künstler, Cig. (T.), LjZv.; ( der Maler, Ravn.- Valj. [Rad], Preš.).
20. obrȃzništvọ, n. die Bildnerkunst, Cig. (T.).
21. obráznost, f. 1) = obrazovalnost, Cig.; — 2) = fantazija, Cig. (T.); ( češ.).
22. obrazobǫ̑rəc, -rca, m. der Bilderstürmer, Cig., Jan.; — stsl.
23. obrazobǫ̑rstvọ, n. die Bilderstürmerei, Cig., Jan.; — po stsl.
24. obrazotvǫ́rən, -rna, adj. Gestalten schaffend, nk.
25. obrazotvǫ́rnost, f. die Gestaltungskraft, nk.
26. obrazováłən, -łna, adj. 1) bildend: obrazovalne umetnosti, DZ.; — 2) bildend, Bildungs-, nk.
27. obrazovalíšče, n. die Bildungsanstalt, Raič (Slov.); — prim. obrazovati 2).
28. obrazováłnost, f. die Kraft zu formen, die Bildungskraft, die Bildungsgabe, Cig.
29. obrazovȃnje, n. das Ausbilden, die Ausbildung, Cig. (T.); die Bildung, Cig.; — prim. obrazovati 2).
30. obrazovánost, f. die Ausbildung, Cig. (T.), die Bildung, Cig. (T.), DZ., Zora; — rus.
31. obrazovȃtelj, m. der Culturträger, Cig. (T.); — prim. obrazovati 2).
32. obrazováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nam. obraževati: Umrisse einer Figur machen, V.-Cig.; — formen, Cig.; — abbilden, Cig., Jan.; — 2) (den Geist) ausbilden, bilden, Cig. (T.), nk.; obrazujoči zavodi, Bildungsanstalten, Cig. (T.); ( rus.).
33. obrázovən, -vna, adj. obrazovne umetelnosti, bildende Künste, Cig. (T.).
34. obrazoznȃnski, adj. physiognomisch, Cig., Jan.
35. obrazoznȃnstvọ, n. die Physiognomik, Cig., Jan.
36. bogoobrázən, -zna, adj. als Gottes Ebenbild geschaffen: Ustvarjeni ded naš bogoobrazni, (Adam), Levst. (Zb. sp.).
37. brezobrázən, -zna, adj. unförmlich, Cig. (T.).
38. dvoobrázən, -zna, adj. mit doppeltem Gesicht: dvoobrazni Janus, Let.
39. izobrȃza, f. = izobrazba 2), C.
40. izobrȃzba, f. 1) die Bildung, die Formation: navpična, porazna i., die senkrechte, horizontale Gliederung, Cig. (T.), Jes., Rut. (Zg. Tolm.); — 2) die geistige Ausbildung, nk.
41. izobráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) formen, gestalten, Mur., Cig., Jan.; Bog izobrazi lepo človeško telo, Ravn.; — ausbilden (den Geist), izobražen, gebildet, Cig., Jan., M., nk.; — 2) bildlich darstellen, Cig. (T.), nk.
42. izobrazljìv, -íva, adj. 1) bildend, nk.; — 2) bildsam, bildungsfähig, C., (-žljiv) Cig.
43. izobrȃznik, m. der Bildner, Vrtov. (Sh. g.).
44. izobrazováti, -ȗjem, vb. impf. = izobraževati, Cig., Jan.
45. lẹpoobrázən, -zna, adj. von schöner Form: lepoobrazne besede, Levst. (Nauk).
46. mnogoobrázən, -zna, adj. vielgestaltig, nk.
47. naobráziti, -rȃzim, vb. pf. = izobraziti, bilden, nk.
48. ostroobrázən, -zna, adj. von ernstem Gesichte, C.; ostroobrazni birokrati, Jurč.
49. pobrazdáti, -ȃm, vb. pf. besudeln, beschmutzen; pri jedi vse okoli sebe p.
50. poobrȃzba, f. die Nachbildung, Cig.
51. poobrȃzək, -zka, m. das Abbild, Cig.; — das Nachbild, Jan.
52. poobrazı̑təv, -tve, f. die Nachbildung, Jan.
53. poobráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) nachbilden, Guts.- Cig., Jan.; — abbilden, porträtieren, Cig., Jan.; — 2) concret darstellen, Jan., C.
54. práobràz, -ráza, m. das Urbild, Cig. (T.).
55. preobrȃzba, f. die Umformung, Cig.; — die Metamorphose, Cig. (T.), Erj. (Z.).
56. preobráziti, -rȃzim, vb. pf. ein anderes Aussehen verleihen, umformen: p. kaj, Mur., Cig., Jan.; p. koga, jemanden vermummen, Guts., V.-Cig.; — verklären, Mur., Cig., Jan.; — p. se, ein anderes Aussehen bekommen: odkar je ta bol (bolezen) prišla na trto, preobrazilo se je pri nas vse življenje, Boršt ( Ist.)- Erj. (Torb.).
57. prvoobrázən, -zna, adj. urbildlich, Cig. (T.); — stsl.
58. raznoobrázən, -zna, adj. verschiedengestaltig, Jan. (H.).
59. vobráziti, -rȃzim, vb. pf. sich etwas vorstellen, einbilden, h. t.- Cig. (T.), C.; — rus.
60. vzobráziti, -rȃzim, vb. pf. ausbilden, Cig. (T.), nk.
61. brbȗnəc, -nca, m. mozolec na obrazu, C.; die Pustel, Štrek.
62. brẹ̑škast, adj. umazan po obrazu, Vrsno (pod Krnom)- Erj. (Torb.).
63. brljȗzga, f. 1) die Kothsuppe, C., Z.; — das Gepantsch, C., SlN.; — 2) tako se reče otroku, ki rad brljuzga po skledi, Polj.; — 3) der Backenstreich, Mur., Cig., Jan., Met.; b. v obraz, Ravn.
64. bȓncati, -am, vb. impf. summen: muhe okoli obraza brncajo, C.
65. cẹdíti, -ím, vb. impf. seihen, durchschlagen; filtrieren, Cig., Jan., Cig. (T.); tako so mušice cedili in kamele požirali, Krelj; c. med, den Honig seimen, Cig.; — to sta jo cedila! die sind gelaufen! UčT.; triefen, rinnen; znoj se mu cedi po obrazu, es rinnt ihm der Schweiß von der Stirne, Cig.; kri se je cedila po meču, das Schwert blutete, Cig.; — sline cedim po čem, ali: sline se mi cede po čem, der Mund wässert mir nach einer Sache, ich lüstere darnach.
66. cvésti, * cvétem in cvəstì, cvətèm, vb. impf. blühen; Ptičice pojo, Rožice cveto, Npes.; — Stoji Moravški trg Lesce, Več lepih deklic v njem cvete, Preš.; kupčija cvete, Cig.; cvetočih lic, von blühendem Aussehen; — obraz mu cvete, er hat ein Kupfergesicht, Cig.; — nohet mi cvete = bele pege dobiva, Št.
67. čésniti, čę̑snem, vb. pf. einen Schlag versetzen: č. koga po obrazu, Cig., Bes.
68. črníkast, adj. etwas schwarz, schwärzlich; brünett, Cig.; črnikastega obraza, jvzhŠt.; črnikasto rumen, rauchgelb, Cig.
69. čŕta, f. 1) der Strich, die Linie, Jan., Cig. (T.). nk., ravna, prema č., die gerade Linie, kriva č., die krumme Linie, jajasta č., die Ovallinie, Cig. (T.); zobata č., die Zackenlinie, V.-Cig.; č. krožnica, die Zirkellinie, Cig.; č. osnovnica, die Grundlinie, č. vzporednica, die Parallele, č. presečnica, die Durchschnittslinie, č. polovnica, die Halbierungslinie, č. veznica, die Verbindungslinie, č. poprečnica, die Ouerlinie, č. pravilnica, die Normale, č. stalnica, die Constante, č. središčnica, die Centrallinie, č. prevodnica, der Leitstrahl, Cig. (T.); č. senčnica, die Schattenlinie, č. vozlenica, die Knotenlinie ( phys.), č. prožnosti, die elastische Linie, črte enakega uklona, isogonische Linien, č. iste meri ali gledi, gleichgerichtete Linien, Cig. (T.), telegrafska č., die Telegraphenlinie, Cig.; stavbna č., die Baulinie, Nov., nk.; obrazne črte, die Gesichtszüge, Cig. (T.); — 2) neka psovka: črta nastranska, idi pa ti gori! Andr.; črta, beži, lovci gremo, Andr.
70. dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.- Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
71. diplōmən, -mna, adj. Diplom-: diplomni obrazec, das Diplomformular, DZ.
72. dołgovàt, -áta, adj. länglich, Mur., Mik., Hip. (Orb.); obraza je bil dolgovatega, Cv.
73. fiziognomı̑ja, f. dušnih svojstev zunanji izraz ( pos. v obrazu), die Physiognomie, Cig. (T.).
74. fiziognōmika, f. umetelnost, iz zunanjih, posebno obraznih znakov dušna svojstva spoznavati, die Physiognomik.
75. formulár, m. obrazec, vzorec, das Formular, Jan.
76. gŕba, f. 1) der Höcker, der Buckel; — der Rücken ( zaničlj.); po grbi dobiti, Schläge auf den Rücken bekommen, Z.; — pl. grbe, Bodenerhebungen, Cig. (T.); — 2) die Runzel, Mur., Cig., Jan., ogr.- Mik.; grbe v obrazu, Gesichtsfalten, Cig.; — die Knülle, der Knitter, Cig.; — 3) die Spannerraupe, Erj. (Rok.); — 4) die Barbe (barbus plebeius), Cig., Frey. (F.), Notr.- Erj. (Torb.).
77. gȓd, gŕda, adj. hässlich; g. obraz; grdo je bilo videti, es bot einen häßlichen Anblick; grda mati, dobro kosilo, kein Unglück ohne Glück, Npreg.- Cig.; g. pot, schlechter Weg; grdo vreme, garstiges Wetter; — unfreundlich; grdo gledati, grdo se držati, eine unfreundliche, finstere Miene machen; grdo delati s kom, jemanden übel behandeln, misshandeln; arg; grdo so ga nabili, grdo je padel, Gor.; z grdo, mit unsanften Mitteln, mit Zwang, mit Gewalt; če ne gre z lepo, pa z grdo; grda navada, eine Unsitte, Cig.; grdo preklinjati, abscheulich fluchen; unflätig: grde besede, grdo govoriti; grdo govoriti o kom, jemand lästern, Cig.; grd jezik imeti, eine böse Zunge haben, ein Lästermaul sein; — ne bodi grdo rečeno, mit Respect zu melden, jvzhŠt.; = ne bodi grdo reči, Str.
78. hinávčiti, -ȃvčim, vb. impf. heucheln, Mur., Jan., = h. se, Ravn.; — h. prijazen obraz, ein freundliches Gesicht heucheln, Ravn.
79. hlẹ̀b, hlẹ́ba, m. 1) der Laib; hleb kruha, ein Laib Brot; — cuker v hlebih, der Zucker in Hüten, der Hutzucker, Cig., DZ.; — 2) Brot, bes. Weißbrot, C., jvzhŠt.; hleb dela obraz lep, Ravn.; kdor je h kruhu rojen, nikdar hleba ne doseže, Npreg.- Jan. (Slovn.); če bi bil hleb, zobje se dobe, Npreg.- Valj. (Rad).
80. humanīzəm, -zma, m. najbolj na staroklasični uk se upirajoča duševna izobrazba, der Humanismus.
81. izobrážati, -am, vb. impf. ad izobraziti, Mur., Cig.
82. izobraževáti, -žȗjem, vb. impf. ad izobraziti; 1) bilden, formen, Cig., Jan.; — 2) geistig ausbilden, Cig., Jan., nk.
83. izobražljìv, -íva, adj., Cig.; pogl. izobrazljiv.
84. izpremínjanje, n. die Veränderung; i. obraza, das Mienenspiel, Cig. (T.); i. glasa, die Mutation der Stimme, Cig. (T.); i. vremena, der Wetterwechsel, Cig.; i. barv, der Farbenwechsel, Cig.; i. glasov, der Lautwechsel, die Lautveränderung ( gramm.), Cig. (T.); — das Schillern, Gor.
85. izpustíti, -ím, vb. pf. 1) hinauslassen, loslassen, freilassen, entlassen; i. živino iz hleva, ptiča iz kletke, človeka iz ječe; Noe izpusti krokarja, — nato izpusti goloba, Dalm.; i. iz učenstva, freisprechen, Cig.; iz službe i., aus dem Dienste entlassen, Levst. (Cest.); fahren lassen: vrv iz rok i.; žrebelj je izpustil, = ne drži več; vodo iz ribnika i., abfließen lassen; vino iz soda i., den Wein ausfließen lassen; — hervorbrechen lassen: žarke i., ausstrahlen, Cig.; svit se je izpustil, es graut, es tagt, C.; jok i., zu weinen anfangen, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) i. se, ausbrechen, ausfahren (von Ausschlägen), Cig.; nekaj se mu je izpustilo po obrazu, er hat im Gesichte einen Ausschlag bekommen, jvzhŠt.; — 3) i., auslassen, weglassen: i. besedo; vorüber gehen lassen; ne izpusti nobene veselice, er versäumt keine Unterhaltung.
86. jáliti, -im, vb. impf. verstellen: j. obraz, heucheln, C.; j. se, heucheln, falsch, neidisch handeln, C., Mik.
87. jásən, -sna, adj. 1) heiter, hell, licht; jasno je, es ist heiteres Wetter; nebo je jasno, kakor ribje oko; jasna noč; jasno oko, ein helles, ungetrübtes Auge; jasno čelo, heitere Stirne, Cig.; — hell (o barvi): jasna barva, Cig., Jan.; jasen v lice, jasnega obraza, blass, schlecht aussehend, Z., Lašče- Levst. (M.); ves bled in jasen, LjZv.; — jasen gozd, gelichteter Wald, Dol.; na jasno, ins Freie, Levst. (Pril.); jasna streha, durchlöchertes Dach, Z.; če je jasno na sv. večer, so jasni kozolci (leer), Dol.; — 2) vernunftklar, Cig.; jasna glava, ein heller, aufgeklärter Kopf, Cig., C.; jasno je v glavi, C.; — jasni presledki, jasna trenotja, lichte Augenblicke (eines Geisteskranken), Cig. (T.); — 3) klar, deutlich, jasno razložiti kaj; to je jasno, kakor beli dan, das liegt auf der flachen Hand; jasni pojmovi, deutliche Begriffe, Cig. (T.); — 4) lebhaft, munter: jasna devojka, ogr.- C.
88. koščę̑n, adj. 1) beinern; — Bein-, Knochen-, Cig., Jan.; koščena zemlja, die Knochenerde, Cig. (T.); koščena moka, das Beinmehl, Cig.; koščeni pepel, die Knochenasche, Cig. (T.); — 2) knochig, Nov.; k. obraz, Jurč.; hager, Cig.
89. kotánjica, f. dem. kotanja, das Grübchen, Jan.; das Wangengrübchen, Cig.; kotanjice na obrazu, C.; srčna k., die Herzgrube, C.
90. kózičav, adj. 1) blattern-, pockenkrank, Cig., Jan., Dol.; — 2) blatternarbig, Cig., C.; k. obraz, Zv.
91. krę́mžiti, -im, vb. impf. verzerren, Mur.; k. usta, obraz, C.; k. ustnice, Zora; — k. se, das Gesicht beim Weinen verzerren, ein saures Gesicht machen.
92. krę́tanje, n. das Hinundherwenden, das Lenken, BlKr.- M.; — die Bewegung ( mech.), Cig. (T.); — das Geberdenspiel, Mur., Cig. (T.); die Gesticulation, Jan.; k. telesa, die Action, Cig. (T.); k. obraza, das Mienenspiel, Cig. (T.); — der Betrieb ( z. B. einer Eisenbahn), DZ.
93. lúnast, adj. mondförmig: l. obraz, ein Mondgesicht, Zora; lunasta kost, das Mondbein ( anat.), Cig. (T.).
94. marǫ́ga, f. 1) der Fleck, der Makel; maroge po obrazu; — maroge v lesu, Masern, Wolken im Holze, Cig.; maroge na mesecu, die Mondflecken, Jan., Cig. (T.); — maroge ( min.), die Streifung (der Krystalle), Cig. (T.); — 2) ovčje ime, Baška dol.- Erj. (Torb.); — eine rothe, dunkelgestreifte Kuh, Lašče- Levst. (M.).
95. marǫ́gast, adj. fleckig, gefleckt, gestreift; m. po obrazu = umazan, jvzhŠt.; m. les, voll Masern, Mur.; schwarzscheckig, Cig.
96. metamorfōza, f. preobrazba, die Metamorphose.
97. mladíkav, adj. = mladikast, jung, Jan.; m. obraz imeti, jugendlich aussehen, Dol.; mladikav les, mladikavo drevo, Kr.
98. mozọ́lj, m. die Wimmer, die Pustel, das Hitzbläschen; mozolji se mu spuščajo po obrazu; — čeljustni m., das Rankkorn (svinjska bolezen), V.-Cig.; m. rezati, izrezati, das Rankkorn nehmen, Cig.; — pl. mozolji, das Friesel (bolezen), C.; — tudi: mozọ̑lj.
99. mráčən, -čna, adj. 1) dämmerig, dunkel; mračno je; düster, trüb; mračno vreme; — mračne misli, mračen obraz, nk.; — 2) mračen človek: kdor ne vidi več po solnčnem zahodu, nachtblind, C.
100. mrgǫ́dən, -dna, adj. grimassig: m. obraz, Levst. (Zb. sp.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani