obrabljen (4)

1. izlı̑zək, -zka, m. izlizana stvar, Lašče- Erj. (Torb.); n. pr. obrabljen kos mila, Vreme- Erj. (Torb.).
2. obrábiti, -im, vb. pf. abnützen, Cig. (T.), C., nk.; — o. se, sich abnützen, Cig. (T.), nk.; — obrabljen, abgenützt, abgebraucht, Cig., nk.
3. sprōha, f. obrabljena in zglodana metla (od it. sprocco, Reisbündel), Vas Krn- Erj. (Torb.).
4. 2. tȃčka, f. dem. taca; 1) das Pfötchen; — 2) = obrabljena motika, C.; — 3) neka goba (auricula muris minor), C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani