oborožen (6)

1. oborǫ̑ženəc, -nca, m. der Bewaffnete, Mur., Cig., Jan., Ravn., nk.
2. oborǫ́ženje, n. die Bewaffnung, die Ausrüstung, Mur., Cig., nk.
3. oborǫ̑ženstvọ, n. die bewaffnete Macht, DZ.
4. neoborǫ̑žen, adj. unbewaffnet; tudi: -žèn.
5. falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
6. povojáčiti, -ȃčim, vb. pf. zum Soldaten machen: namestu oboroženih državljanov imamo povojačeno ljudstvo, Bes.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani