obok (62)

1. obǫ̑k, m., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); pogl. oblok.
2. obǫ̑knica, f. der Fensterladen, Mur., Cig., Jan., SlN.
3. obokrǫ́žiti, -im, vb. pf. zurunden, arrondieren, C.
4. globòk, -óka, adj. tief; globoka jama; globoko morje; — globoko zamisliti se, sich in Gedanken vertiefen, Cig. (T.); globoko spoštovanje, tiefe Ehrfurcht, Cig. (T.); — ( compar. globočji, globokejši, Mik., Levst. [Sl. Spr.]; globši, globəljši, ogr.- C.; globlji: globlje se prikloniti, Trub. [Post.]; globoče, tiefer, Levst. [Močv.]; globoko se prikloni in še globoče vzdihne, LjZv.).
5. globokočȗtje, n. die Gefühlstiefe, Cig. (T.).
6. globokočútnost, f. die Gefühlstiefe, Cig. (T.).
7. globokogázən, -zna, adj. tiefgehend (o ladji), Cig., Jan.
8. globokohǫ́dən, -dna, adj. = globokogazen, Cig.
9. globokomı̑səlje, n. der Tiefsinn, (-slije), Cig. (T.).
10. globokomísəłn, * -səłna, adj. tiefsinnig, Cig., Jan., Cig. (T.); globokomiselna beseda, Zora.
11. globokomı̑səłnik, m. der Tiefdenker, Cig.
12. globokomísəłnost, f. die Tiefsinnigkeit, Cig., Jan.
13. globokosę́žən, -žna, adj. tiefreichend, tiefgängig: ladje morajo za dva črevlja manj globokosežne biti, müssen einen um zwei Fuß geringeren Tiefgang haben, DZ.; — tiefgründig, Mur., Cig.
14. globokọ̑st, f. die Tiefe; podvešna g. (soda), die Spundtiefe, Cig. (T.), DZ.; — pren. g. čutja, die Innigkeit des Gefühls, Cig.
15. globokóta, f. = globokost, Trub.
16. globokoúmən, -mna, adj. tiefsinnig, Cig. (T.).
17. globokoȗmje, n. der Tiefsinn, Cig. (T.).
18. globokoúmnost, f. die Tiefsinnigkeit, Cig.
19. grobokòp, * -kǫ́pa, m. der Todtengräber, Cig., nk.
20. izobǫ́kati, -am, vb. pf. = izoblokati, Cig., Jan.
21. neglobòk, -óka, adj. untief.
22. snóbok, -bóka, m. = snubok, der Brautwerber, Mur.; v snoboke iti, eine Braut werben gehen, Mur., Valj. (Rad), SlGor.- C.; — gen. tudi: snóboka, Valj. (Rad).
23. sobokàt, -áta, adj. biconvex, h. t.- Cig. (T.).
24. zobokljùn, -kljúna, m. zobokljuni, Zahnschnäbler (dentirostres), Erj. (Ž.).
25. brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, ( bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.
26. brésti, brédem, vb. impf. waten; vodo bresti, durchs Wasser waten; blato b. do kolen, Erj. (Izb. sp.); po vodi bresti, C.; ladija globoko brede, das Schiff geht tief, Cig.; kolesa bredejo, versinken tief in den Koth, Kr.; — zelo brede in globi, es ist tiefer Koth, Svet. (Rok.).
27. čę̑rfa, f. ein Milchgefäß mit einer Ausgussmündung, Z., Gor.; č. je globokejša od latvice, Kras.
28. čı̑rfa, f. = čerfa, BlKr.; globoka skleda za maslo, Kr.- Valj. (Rad).
29. débeł, * debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.) ^*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.
30. 1. dŕsa, f. 1) die Eisbahn, die Schleifbahn, Cig., Jan., Dol.; — 2) die Holzriese, C., Z.; — 3) die von den Rädern auf der Straße gebildete Furche: zavore globoke drse vrezujejo v cestišče, Levst. (Cest.); — 4) der Streifen: (črna suknja) ima bele drse, Gor.- M.
31. gȃžnja, f. 1) das Waten, Cig., Fr.- C.; der Tiefgang, Cig.; čolni s 47 cm globoko gažnjo, DZkr.; — 2) = gaz, Guts.
32. globǫ̑čnjak, m. = globoka draga, BlKr.
33. globọ̑st, f. = globokost, ogr.- Valj. (Rad).
34. globóta, f. = globokost, Mur., C.
35. 1. grobár, -rja, m. 1) = grobokop, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Todtengräber (necrophorus vespillo), Erj. (Ž.); tudi: grǫ̑bar.
36. 2. ir, m. der Wasserabgrund, Z.; pl. iri = globok tolmun, Notr.; — prim. iriti se.
37. ję́tje, n. = ječa, das Gefängnis: v jetje zapreti, v globoko jetje vreči, Jsvkr.
38. kloníca, f. die Wagenremise, C.; kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod klonico, Kras- Erj. (Torb.); na eni strani kozolca je nekoliko strehe podaljšane na nižjih stebrih, da pod njo vozove devajo, to je klonica, Ljub., Ig (Dol.); — die Vorhalle: obokane klonice na stebrih imajo tudi hiše, Nov.- C.; na Notranjskem imajo tudi nekatere cerkve pred vhodom klonice; — iz: kolnica, Mik. (Et.).
39. kolešę̑vka, f. 1) lijasta, globoka, nav. skalnata dolina, Notr.- SlN.
40. lı̑cema, adv. in gleicher Fläche: licema je glava žreblju, če je tako globoko zabit, da ne moli iz ploskve, eingelassen, Cig.; in gleicher Fronte, Rib.- M.; — prim. zlicema.
41. luti, f. pl. ozka pa globoka skalnata struga ("lùti" prim. bav. wasserlot, aquaeductus?), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
42. mę̑roma, adv. beiläufig, Cig.; kolika meroma je palica? Lašče- Levst. (Zb. sp.); tu m., beiläufig hier, Rib.- M.; tukaj-le meroma bi pa moral že biti, Str.; kako globoko m. leži pola blata? Levst. (Močv.); m. devet pedi visok, Z.
43. mẹ́stọ, n. 1) die Stelle; na tem, na onem mestu; na mestih, stellenweise, Svet. (Rok.); pšenica je na mestih redka, Raič ( Glas.); = na mesta: na mesta skoro navpična reber, LjZv.; Krka je na mesta jako globoka, LjZv.; — der Platz; na svojem mestu ostati; prvo m., der erste Platz; der Vorsitz, Cig., Jan.; na visokem mestu biti, eine hohe Stellung einnehmen; — na mojem, njegovem mestu, an meiner, seiner Statt; na vseh mestu, Krelj; — mesto (mesta) dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); obtožbi se daje mesto, der Anklage wird Folge gegeben, DZ.; mesto imeti, statthaft sein, DZ.; mesto najti, Eingang finden, V.-Cig.; — z mesta besediti, zapeti, extemporieren (beim Reden, Singen), Cig. (T.); — z mesta, sogleich: da se z mesta naredi pismo, Erj. (Izb. sp.); = na mestu, Cig.; — k mestu, ogr.- C.; — 2) die Stadt; glavno m., die Hauptstadt; stolno m., die Residenzstadt, Cig., Jan., nk.
44. nevǫ́lja, f. 1) der Unwille, der Missmuth; — 2) das Ungemach, das Elend, das Unglück, Mur., Cig., Jan., Boh., ogr.- Let., Rib., BlKr., jvzhŠt.; Bog me reši nevolje, Te globoke voze, Npes.-Vraz; — das Unrecht, Dict.
45. nižína, f. = nižava; die Tiefebene, globoka n., die Niederung, valovita n., wellenförmiges Tiefland, Jes.
46. péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); ( stsl.).
47. 1. pláti, pǫ́ljem, vb. impf. 1) in wallende, wogende Bewegung versetzen: p. vodo, auf die Wasserfläche schlagend schöpfen, vzhŠt.- Vest.; p. vodo z roko, s korcem; vodo iz čolna p. s polom, Mik.; — wogen machen: razburjeno morje polje v pristanišče dolge in globoke valove, LjZv.; p. se, wogen: voda se polje, das Wasser wogt, Mik.; plalo se je morje neredno gori in doli, LjZv.; kri se polje po telesu, Cig.; — p. se, plätschern, Jan.; vino se polje pri vožnji po sodu, če ni poln, SlGor.; — plati s plaščem, mit dem Mantel wächeln, C.; — 2) schwingen: durch Schwingen reinigen, auswannen; žito, oves p. v plalnih nečkah, v plalnicah; — testo v krnici p., den Brotteig in der Holzschüssel schwingen, um ihm die gehörige Form zu geben, vzhŠt.- C.; — 3) in wallender Bewegung sein, wogen: morje polje, Z.; prsi nemirno poljejo, Mik., Zv.; od jeze vse po meni polje, Z.; vedela je, kaj mu v mladem srcu polje, Erj. (Izb. sp.); po konju polje, das Pferd ist dämpfig, Z.; — plätschern: voda, dež polje, vzhŠt.- Vest.; wehen: sapa po otroku polje, vzhŠt.- Vest.; qualmen: dim polje, Cig.; lodern: plamen polje, C.; flattern: ptič s perotmi polje, vzhŠt.- Vest.; zastave poljejo, ZgD.; — koren: pol-, Mik. (Et.).
48. plȃv, m. 1) das Schwimmen: globoki p., der starke Tiefgang eines Schiffes, V.-Cig.; — na plav, wagerecht, Cig.; — golobje prilete s plavom, Trnovo- Erj. (Torb.); — 2) das Holzflößen, Svet. (Rok.); — 3) das Floß, Meg.- Mik., Guts., Hip. (Orb.), Cig. (T.), C., DZ., nk.; — die kastenartige, schwimmende Flachsröste, C.
49. pǫ̑č, -ı̑, f. die Ritze, die Spalte, der Borst, Cig.; p. v lončeni posodi, Vod. (Izb. sp.); — die Felsenkluft, Mur., Cig., Jan., Met., Hal.- C.; za počjo se odpre globok brezen, Glas.
50. podlína, f. njiva brez globoke zemlje, C.
51. podsẹkávati, -am, vb. impf. = podsekovati, unten behacken, Mur.; — globoke korenine sovraštvu p., Slovan.
52. podsúti, * -spèm, (-sújem), vb. pf. 1) darunter schütten, Cig.; — p. se, darunten einstürzen: zemlja se pod kom podsuje, Cig.; — 2) in Schutt begraben, verstürzen, Cig.; Kdo nek' me globoko Podsuto pozna? Vod. (Pes.).
53. razplésti, -plétem, vb. pf. 1) auseinanderflechten; kito r.; — r. se, auseinandergehen (vom Geflochtenen); kite so se ji razplele; — r. se, sich die Haarflechten auflösen: razplela se je; — 2) entfalten: drevo korenine svoje globoko po tleh razplete, Jurč.; r. misel, den Gedanken entwickeln, Zora.
54. 2. rǫ̑b, m. 1) der Saum, das Eingesäumte (bei einem Tuch); — na robe (narobe), äbicht, verkehrt; na robe obrniti suknjo; na robe govoriti; — živ rob, = rob, ki ga tkalec naredi, Senožeče- Erj. (Torb.); — 2) der Rand; na robu globokega prepada; — = 3) die Kante; z robom, na rob pasti, mit der Kante auffallen, Svet. (Rok.); po robu postaviti desko; po robu stoječa opeka, auf den Sturz gestellte Ziegel, Levst. (Cest.); — po robu postaviti se, sich widersetzen; na živ rob, na žive robe obtesan les, Holz mit durchgehends vollen Kanten, vollkantiges Holz, V.-Cig., Gor.; na robe obrezati kamen, einen Stein kanten, Cig.; — 4) der Rücken ( z. B. eines Messers), Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — der Bergrücken, C.; — 5) jäh abfallender Fels, Cig., Gor., Tolm.- Štrek. (LjZv.); robi, Felsen, Polj.; kača je rjula v robeh, Npr.-Krek; preskočiti rob in glob, Zv.; — 6) ein Tuch oder Tüchel aus Leinwand, Habd.- Mik., C., BlKr.; — ein grobes Hemd, M.
55. sę́či, sę́žem, vb. pf. den Arm nach einem Ziele ausstrecken, langen; s. pod posteljo, pod mizo; z roko v žep s., mit der Hand in die Tasche fahren; v roko s. komu, jemandem die Hand reichen; v roke sva si segla, wir reichten uns die Hände; memo s., fehlgreifen; s. črez kaj, überlangen; s. po kaj, po čem, nach etwas greifen, langen; seči po klobuk; seči po meč, Preš.; po tujem s., fremdes Gut angreifen; s. komu na blago, jemandes Gut confiscieren, Dict.; k delu s., zugreifen, Fr.- C.; — s. komu v besedo, jemandem ins Wort fallen; s. komu v delo, v opravilo, einem andern ins Handwerk, ins Amt greifen, Cig.; s. v tuje pravice, einen Eingriff thun in fremde Rechte; — s. do dna, bis zum Boden langen: ne sežem do dna; globoko s., tief hinein greifen; daleč s., weit ausholen; — reichen; daleč s., weit reichen; s. do —, bis — reichen; tvoje usmiljenje seže do nebes, Trav.- Valj. (Rad); naša pamet tako daleč ne seže, Škrb.- Valj. (Rad); — s. v srce, zu Herzen gehen.
56. srẹdı̑nski, adj. zur Mitte gehörig: sredinska globina (globokost) soda, die Spundtiefe eines Fasses, Cig. (T.); — Central-, Cig.; sredinska akademija, Navr. (Kop. sp.); ( pogl. osrednji).
57. stalíšče, n. 1) der Standort bes. für Thiere, die Hürde, Ig (Dol.), ogr.- C.; prilično stališče i dosta krme, (stálišče) ogr., kajk.- Valj. (Rad); — der Aufenthaltsort, der Wohnort, Mur., ogr.- C., Svet. (Rok.); — 2) das Fundament, Cig., Jan.; hiša ima globoko, močno s., C.; — 3) der Standpunkt (= Gesichtspunkt), Jan., Cig. (T.), nk.
58. təmníca, f. 1) die Finsternis, die Dunkelheit, Jan., Valj. (Rad); ajdje leže v globokih temnicah, Trub.; Od oči so tudi meni se uzdignile temnice, Preš.; — 2) eine dunkle Zelle, Cig., DZ.; — die optische Dunkelkammer (camera obscura), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — ein dunkler Kerker; — 3) pl. temnice: kraj na onem svetu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok, Staro Sedlo, Lašče- Erj. (Torb.).
59. 1. vóda, f. das Wasser; vode prinesti; vodo piti; napiti se vode; vodo jezditi ali teptati, Wasser treten, Hip. (Orb.); — z vodo, stromabwärts, thalwärts, Cig., DZ.; = po vodi, Cig.; tihe vode globoko dero, stille Wasser sind tief; — huda voda, das Scheidewasser, DZ.; ( die Salpetersäure, C.); — s svojo vodo, mit dem Urin; — smrdljiva v., das Petroleum, Savinska dol.
60. zadəhníti, -dáhnem, vb. pf. 1) ersticken, C.; kar zadahne, naj zadahne, Krelj; globoke vode se boje povodni možje, ker se boje, da bi v njej zadehnili, LjZv.; od dima z., SlN.; — ( trans. z. koga, jemanden ersticken machen, Mur.); — 2) einen Geruch von sich geben: glina zadahne z osobitnim vonjem, ako na njo hukamo, Erj. (Min.); — kruh zadahne, das Brot wird dumpfig, Navr. (Let.), Dol.
61. zajẹ́sti, zajẹ́m, vb. pf. 1) z. koga, jemandem im Essen zu dessen Nachtheile zuvorkommen, schneller essen als ein anderer, der dadurch zu kurz kommt, Cig., C., Z., — übervortheilen, Fr.- C.; — 2) veressen, auf Essen verausgaben; ves denar je po krčmah zajedel in zapil; dolg z., eine Forderung abzehren, Cig.; — glavnica se zaje (wird aufgebraucht), ako ni naložena, Goriš.; — zajedla se je živina po zimi, das Vieh hat im Winter soviel aufgefressen, als es wert ist, Cig.; — z. se, sich an Lebensmitteln verschulden, Cig.; — 3) z. se v kaj, sich einbeißen: vrvca se v kožo cepljenega drevesa zaje; — globoko zajeden žleb, eine tief eingerissene Rinne, Šol.; — z. se, seichwund werden, C.; zajeden, seichwund ( v. Kindern), C.; — zaje se mi v grlu, ich bekomme einen rauhen Hals, Zv.; — 4) z. se, = zagristi se (o mleku), Erj. (Torb.); — 5) (zum Nachtheile) verzehren, fressen: v jeseni ovce glen zajedo in shirajo, Polj.
62. zdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. einen Seufzer ausstoßen, aufseufzen; globoko z., einen tiefen Seufzer holen; — pogl. vzdihniti.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani