obod (140)

1. obǫ̑d, * m. 1) eine runde Einfassung, ein Ring, ein Reif, eine Zarge; die hölzerne Einfassung des Mühlsteines; der Sieb- oder Reiterrahmen; — kolesni o., der Radkranz, Cig.; — cvetni o., das Perigon, Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.); — der den Boden überragende Rand, die Kimme eines Fasses, der Frosch, Cig. — die Hutkrämpe, Cig., C.; — die noch unüberdachten hölzernen Wände eines Hauses: obod že stoji, vzhŠt.; vso hišo so podrli, samo obod je ostal, Z.; — 2) etwas Hohles, Ausgefressenes: ein hohler Schädel, ein ausgehöhlter Kürbis, eine ausgefressene Rübe, C.; — 3) der Zirkelbogen, Met.; der Umkreis, die Peripherie, Mur., Cig., Jan.; der Kreisumfang, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
2. obǫ̑dar, -rja, m. kdor obode za sita, rešeta kroji, Cig., Rib.
3. obǫ̑dast, adj. zargenartig, Z.
4. obǫ̑dəc, -dca, m. dem. obod; 1) eine kleine, runde Einfassung: der Ring, Levst. (Nauk); — 2) eine ausgefressene kleine Rübe, C.; — 3) ein kleiner Kreis, nk.
5. obǫ̑dək, -dka, m. dem. obod; eine kleine Einfassung, ein kleiner Ring u. dgl., Cig., Jan.
6. obǫ̑dən, -dna, adj. Peripherie-: obodni kot, Cel. (Geom.); obodna brzina, die Peripheriegeschwindigkeit, obodna mera, das Spannmaß, Cig. (T.).
7. obǫ̑dnica, f. = krožnica, die Kreislinie, Cig., Jan.
8. obǫ̑dnik, m. die Perigonblüte, Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
9. obodvọ̑j, num. = oboj: obodvoji, pridigarji in poslušavci, Krelj.
10. obodvọ̑jən, -jna, adj. = obojen, beiderseitig, C.
11. obodvojíca, f. beide, Jan. (H.).
12. čobǫ̑dra, f. 1) das Gepantsch, der Mischmasch, Cig., Jan., M.; eine schlechte Suppe, C.; das Gemengsel: Najstarši med jeziki jezik bode, Ki se iz te čobodre bo naredil, Preš.; nesmiselna č.; die Faselei, das Geschwätz, SlN.; — 2) der Quacksalber, Polj.
13. čobodráti, -ȃm, vb. impf. pantschen, patscheln, Cig., Jan.; č. po vodi, C.
14. dosvobodíti, -ím, vb. pf. = dovoliti, C.
15. globǫ̑dnica, f. = tolmun v vodi, (podstava: glob- + dno), Ip.- Erj. (Torb.); — = rupa, Goriš.
16. izžlobodráti, -ȃm, vb. pf. = izžlabudrati, Cig.
17. listobòd, -bǫ́da, m. der Briefstecher, Cig.
18. lobǫ́d, m. = labod, Levst. ( LjZv.); ("lobòt", Alas.).
19. lóboda, f. die Melde (atriplex sp.), Dict., Mur., Tuš. (B.), Štrek., Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.); loboda je rastlina, ki se da za špinačo porabiti, SlGor.; — rdeča l., die rothe Melde (a. rubra), C., Medv. (Rok.); — bela l., die Garten-, Zuckermelde (a. hortensis), Cig., Medv. (Rok.), ogr.- Valj. (Rad); — tudi: lobóda.
20. lobódəlj, -dlja, m. = bobovnik, C.
21. lobódica, f. der wilde Rosmarin (ledum palustre), C.
22. lobodíka, f. die Stachelmyrte (ruscus aculeatus), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.).
23. lobodína, f. = loboda, C.
24. nesvobóda, f. die Unfreiheit, nk.
25. nesvobódən, -dna, adj. unfrei, Cig.
26. nesvobǫ̑dnik, m. der Unfreie, nk.
27. oslobóda, f. die Befreiung, Z., ogr.- C.; tudi: oslȏboda, kajk.- Valj. (Rad).
28. oslobȏdək, -dka, m. die Befreiung, C.
29. oslobodı̑telj, m. der Befreier, Prip.- Mik.
30. oslobodíti, -ím, vb. pf. = osvoboditi, befreien, Mur., ogr., kajk.- Valj. (Rad); o. ali oprostiti, Krelj; o. koga (se) česa ali od česa, jemanden (sich) von etwas befreien, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
31. osvobǫ̑dba, f. die Freimachung, die Emancipation, Cig.
32. osvobódən, -dna, adj. osvobǫ̑dnọ pismo, der Lassbrief, Cig.
33. osvobodı̑telj, m. der Befreier, Cig., nk.
34. osvobodı̑təv, -tve, f. die Freimachung, die Befreiung, Jan., nk.; časna o. (od vojaščine), Levst. (Nauk).
35. osvobodíti, -ím, vb. pf. frei machen, befreien, Cig., Jan., M., nk.; o. učenca, freisprechen, Cig.; — prim. osloboditi.
36. osvobodníca, f. 1) die Befreierin, Cig.; — 2) osvobǫ̑dnica, der Lassbrief, Jan. (H.).
37. osvobodník, m. der Freimacher, der Befreier, Cig., Jan.
38. osvobodnína, f. die Freisprechungsgebür, Cig.
39. pobòd, -bóda, m. die Bespornung, M.
40. podobodẹ̑łəc, -łca, m. der Bildhauer, C.
41. podobodẹ̑łstvọ, n. die Bildhauerei, M.
42. podobodȏłbəc, -bca, m. der Bildgraber, Cig.
43. slobǫ̑d, f. die Erlaubnis, C.; — der Abschied: s. dati, vzeti, ogr.- C.; s. dati grehom, ogr.- C.
44. slobóda, f. = svoboda, die Freiheit, Jan., M.; — der Abschied: slobodo vzeti, C., ogr.- Valj. (Rad).
45. slobǫ̑dčina, f. die Freiheit (von Abgaben), Dict.
46. slobódən, -dna, adj. = svoboden, frei, Meg., Jan.; s. gospod, Meg.; slobodna mesta, Dalm.; prost ino s. postati, Dalm.; slobodno živeti, kakor se vsakemu dobro zdi, Dalm.; po svoji slobodni volji, Dalm.; s. česa, frei von einer Sache, C.; frei vom Grundzins, Cig.; — ledig, unverheiratet, Krelj; — slobodno je, slobodno, es ist erlaubt, Trub.- Mik., Mur., C., M., vzhŠt.; ali si smem kruha urezati? — slobodno! Mur.; slobodno, ungehindert, frei: na svoji glavi lase slobodno pustiti rasti, Dalm.; Tebi rečem slobodno, dir darf ich es sagen, Danj. (Posv. p.).
47. slobodı̑telj, m. = svoboditelj, C.
48. slobodíti, -ím, vb. impf. = svoboditi, befreien, ogr.- C.; — frei erhalten, sichern: delavnost vsakega slobodi stradanja, Mur.
49. slobǫ̑dkinja, f. ein freies Weib, ogr.- C., Mik.
50. slobȏdnik, m. 1) = svobodnik 1), der Freie, Meg., Dict.; — 2) (slobodník) der Befreier, ogr.- C.
51. slobodnják, m. = svobodnjak, der Freie, Habd.- Mik., ogr.- C.
52. slobodnjȃštvọ, n. = svobodnjaštvo; der freie Stand, die Freiheit, C.
53. slobódnost, f. = svobodnost, die Freiheit, Dict., Mur., Dalm.
54. slobodúh, m. der Freigeist ( zaničlj.), Cig., C.
55. svobǫ̑d, f. = svoboda; postavo in svobod imajo, Krelj.
56. svobóda, f. 1) die Freiheit, Mur., Cig., Jan., nk.; svobodo dati komu, jemanden auf freien Fuß stellen, Cig.; s. mišljenja, die Denkfreiheit, Cig.; plovstvena s., die Schiffahrtsfreiheit, DZ.; bodi nam svoboda, möge es uns gestattet sein, Levst. (Močv.), LjZv.; — prirojena s., das Standesprivilegium, C.; — 2) der Freisitz, C.; — 3) svobóda m. der Freiherr, Mur., Jan., C.; — prim. sloboda.
57. svobódən, -dna, adj. frei, unabhängig, Mur., Cig., Jan., nk.; svobodno mesto, die Freistadt, Cig., Jan., Cig. (T.); svobodne umetnosti, die freien Künste, Cig. (T.); svobodni zidarji, die Freimaurer, Cig. (T.); svobodno trgovstvo, das Freihandelsystem, svobodna trgovina, der Freihandel, Cig. (T.); misli so svobodne, Gedanken sind zollfrei, Cig.; svobodno mišljenje, die Denkfreiheit, Cig. (T.); — ledig, C.; moja hči je svobodna, Ben.- Erj. (Torb.); — = prost, frei (= befreit von etwas), Cig.; s. (od) dače, zinsfrei, Cig.; mitarine s., Levst. (Pril.); s. poroštva, von der Haftung befreit, DZ.; — svobodno, es ist erlaubt, nur zu: ali smem priti? — svobodno! C. (ob hrv. meji); ali te je svobodno tikati? Vrt.; bodi mi svobodno, es sei mir erlaubt, Zv.
58. svobodíti, -ím, vb. impf. befreien, Let.
59. svobȏdnica, f. 1) die Freie, C., Z.; — die Freifrau, Jan.; — 2) der Freibrief, Cig. (T.).
60. svobȏdnik, m. 1) der Freibauer, der Freisass, Cig., Jan.; svobodniki, die Freien, Cig. (T.); — 2) der Freisinnige, Cig.; — 3) svobodník, der Befreier, C.
61. svobȏdništvọ, n. der freie Stand, Jan. (H.).
62. svobodnják, m. 1) = svobodnik, der Freie, der Freisass, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; svobodnjaki niso delali nikomur tlake, LjZv.; — 2) der Freisinnige, nk.; — ( der Freimaurer, Jan.).
63. svobodnjáški, adj. die Freisinnigen betreffend, nk.
64. svobodnjȃštvo, n. 1) die Freisässigkeit, Cig.; — 2) die Freisinnigkeit, nk.
65. svobodnomı̑səłn, adj. freigesinnt, Cig., nk.; (svobodom-, Jan.).
66. svobodnomı̑səłnik, m. der Freisinnige, Cig., nk.
67. svobodnomı̑səłnost, f. die Freisinnigkeit, Cig., nk.
68. svobodnorojèn, -éna, adj. freigeboren, Cig., Vest.
69. svobódnost, f. die Freiheit, die Unabhängigkeit, Mur., Cig., Jan.
70. svobodnovę̑rəc, -rca, m. der Freigläubige, der Freigeist, Cig.
71. svobodnovę́rən, -rna, adj. freigläubig, Cig.
72. svobodnovę̑rje, n. die Freigeisterei, Cig.
73. svobodnovę̑rski, adj. freigeisterisch, Cig.
74. svobodoljùb, -ljúba, adj. = svobodoljuben, Levst. (Zb. sp.).
75. svobodoljúbən, -bna, adj. freiheitsliebend, Cig., Jan., nk.
76. svobodoljȗbje, n. die Freiheitsliebe, nk.
77. svobodomı̑səłn, adj., Jan., pogl. svobodnomiseln.
78. svobodožéljnost, f. der Freiheitsdrang, Cig., Jan.
79. svobǫ̑dski, adj. Freiheits-: svobodsko pismo, Vrt.
80. svobǫ̑dstvọ, n. die Freiheit, C.
81. svobǫ̑dščina, f., pogl. svoboščina.
82. svobodúh, m. der Freigeist ( zaničlj.), Cig., ZgD.
83. svobodȗn, m. = svoboduh, Cig.
84. zobodèr, -dę́ra, m. der Zahnbrecher, Cig.
85. zobodę̑rəc, -rca, m. der Zahnbrecher, Cig.
86. 2. à, interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.
87. dobíti, -bǫ̑m, (-bǫ̑dem), -bím, vb. pf. bekommen; nikjer denarja ne morem d., ich kann nirgends ein Geld auftreiben; d. komu kaj, jemandem etwas verschaffen; službo d., einen Dienst bekommen; za ženo d., zur Frau bekommen; dobodi si modrega moža, Dalm.- C.; imam d., mein Guthaben beträgt; — gewinnen: jaz sem dobil, vi ste izgubili (pri igri); pravdo, stavo, bitvo d.; — v pest d., in seine Gewalt bekommen; deželo, trdnjavo d., erobern, C.; (mesto je dobito, Dalm.- C.); noč me je dobila, die Nacht hat mich überrascht, C.; — antreffen: dobiti koga doma; ni bilo dobiti zdravnika; — dobiti po glavi, einen Schlag aufs Haupt bekommen; česar je iskal, je dobil; sich zuziehen: bolezen d.; dobil ga je v glavo, er hat sich ein Räuschchen angetrunken; — dlako, lase, zobe d.
88. gombẹ́la, f. 1) obod pri zibeli, Soška dol.- Erj. (Torb.); — 2) der Bogen eines Rückenwirbels, Erj. (Som.).
89. hòd, hóda ali: hǫ̑d, hodȃ, m. 1) das Gehen, der Gang, Dict., Mur., Cig., Jan.; očistite pot, da svoboden in miren hod imate k očetu, Krelj; obdrži moj hod po tvojih stezah, Trub.; naš hod ni se uganil od tvojega pota, Dalm.; hod mi počasi gre, C.; (dekle) je dobrega hoda, Npes.-Vraz; — tri ure hoda, drei Stunden Weges, tri dni hoda, drei Tagreisen; — der Marsch, der Zug, Cig., Jan., DZ.; — der Lauf ( mech.), Cig. (T.); h. svetlobnih žarkov, Žnid.; — h. ukov, der Studiengang, DZ.; pravilni h. obdelovanja, der regelmäßige Gang der Bearbeitung, DZ.; — 2) pl. hodi, die Gänge, die Gallerien, C.
90. indeterminīzəm, -zma, m. nauk, da je človeška volja svobodna, der Indeterminismus, Lampe (D.).
91. krı̑ževnik, m. = križemnik, Cig., C., Celje- Pjk. (Črt.), Notr.; "robačica, ki jo boter otroku daruje; na zavratniku ima križ všit ali je s križem zaznamenovana", BlKr.; "dar, ki ga dete dobode od krstnega kuma, navadno kako krilce", Rihenberk- Erj. (Torb.).
92. labǫ́d, m. der Schwan, Jan., Mik.; l. grbec, der stumme oder Höckerschwan (cygnus olor), l. pevec, der Singschwan (cygnus musicus), Erj. (Ž.); (lobod, labud, Meg., Guts.; lobot, Alas.; labud, Habd., Dict., Mur., Cig., Jan., Dol.- Levst. [Rok.]); — prim. stvn. albiz, Mik. (Et.).
93. lebę́da, f. die Melde, Mik., Medv. (Rok.); bela ali povrtna l., die Garten- oder Zuckermelde (atriplex hortensis), divja l., die spitzblättrige Melde (atr. patula), morska l., die Meermelde (atr. halimus), Cig.; — prim. loboda.
94. liberālən, -lna, adj. svobodomiseln, liberal.
95. liberalīzəm, -zma, m. svobodomiselnost, der Liberalismus.
96. máščina, f. to, kar se dobode od izmaščenega grozdja: der Most, Erj. (Torb.), Notr.- Z.
97. mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.
98. napę́riti, -im, vb. pf. 1) mit einer Spitze o. mit Spitzen versehen: n. dreto, mit einer Borste versehen, C.; n. nit, einfädeln, C.; (n. iglo, einfädeln, Luče [ Št.]- Erj. [Torb.]); n. grablje, Zähne am Rechen anbringen, C.; n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; z britvami n. kolo, Npes.- Glas.; n. zajca s slanino, den Hasen bespicken, Cig., Jan.; n. se, die Federn aufsträuben: purman se je naperil, Kr.; — tudi: človek se naperi, (bläht sich auf), Dol.; — 2) n. nogavico: splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako umetalen v tem delu, lehko dalje plete, Rihenberk- Erj. (Torb.); — n. obod = pripraviti ga za nadaljnje delo, Rib.; naperiti, das Gerippe für ein Geflecht ( z. B. für einen Korb) herstellen, Kras; — n. strune, die Saiten beziehen, Cig.; — 3) richten: n. kopje, die Lanze einlegen, Cig.; — n. kaj zoper koga, etwas wider jemanden richten, BlKr.; — naperjen biti, gerichtet sein, Cig. (T.); dovtip, naperjen zoper kaj, Zv.; tožbo n., LjZv.; to vse je proti tebi naperjeno, Savinska dol.
99. nę̑bes, m. 1) das Firmament, Mur., Polj.; — 2) obod na stropu, kamor se meso spravlja, da podgana ali kaka druga žival do njega ne more: nesi klobase v nebes! Mik.
100. nebọ̑, n. 1) der Himmel, das Himmelsgewölbe, das Firmament; nebo cvete, es sind Schäferwolken am Himmel, Gor.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; nimam človeka pod milim nebom (= auf Gottes Erdboden), da bi za-me skrbel; — 2) der Traghimmel, der Baldachin; — 3) lesen obod nad ognjiščem, kamor obešajo meso sušit, Dol.; der "Fleischhimmel", SlGor.- C.; — 4) das innere Gewölbe des Ofens, Hal.- C.; — 5) der Gaumen, — 6) der Himmel als Aufenthalt der Seligen; priti v sveto nebo; nav. pl. nebesa; oče naš, ki si v nebesih, kajk.- Valj. (Rad); iz nebes priti.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani