oblin (4)

1. oblı̑n, m. 1) nerazcepljen, torej še obel krlj ali hlod, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) ostriči na oblin = do polti, à la Fiesco, Koborid- Erj. (Torb.).
2. oblína, f. 1) die Rundung, Mur., Cig., C.; — die Kugelform, Cig., Jan.; — 2) ein rundes, ungespaltenes Stück Holz, C.; — 3) die Mantelfläche eines cylinderförmigen Körpers, Cig., Jan., Cig. (T.); valjeva oblina, DZ.
3. globlína, f. = globina, C., ogr.- Valj. (Rad); (glublina, kajk.- Valj.); — morda nam. globelina.
4. bóra, f. 1) = 1. bor (Föhre), Jarn., Dol.; — 2) = oblin: drva dokler še niso razcepljena nego samo na kose razpiljena, Koborid- Erj. (Torb.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani