običaj (8)

1. običȃj, m. der Brauch, die Sitte, Št.- Cig., Jan.; dvorski o., die Hofetikette, Jan. (H.); — = obred, C.
2. običȃjən, -jna, adj. gebräuchlich, herkömmlich, gewöhnlich, Jan., nk.; — običajno pravo, das Gewohnheitsrecht, Cig. (T.).
3. običȃjnica, f. das Rituale, C.; pogl. obrednica.
4. običȃjnik, m. = običajnica, Jan. (H.).
5. neobičȃj, m. das Ungewohnte, Valj. (Rad).
6. neobičȃjən, -jna, adj. ungewöhnlich, Jan. (H.).
7. dvǫ̑rski, adj. Hof-; dvorska služba, Trub.; d. običaj, die Hofetiquette, Cig. (T.); dvorska šega, Cig.; d. zvezdar, der Hofastrolog, Zora.
8. opasílọ, n. 1) der Gürtel, der Gurt, Mur., Cig., C., DZ.; potne rute in opasila, Jap. (Sv. p.); kolesno o., die Umgürtung des Rades, Vrt.; der Treibriemen, DZ.; — 2) das Kirchweihfest, das Patrocinium, Rihenberk, Kras, Brezovica v Istri- Erj. (Torb.); na opasilih in godovih, Zv.; ("nekdaj je bil običaj, pravijo, da so o takej priliki cerkev s svečami opasali", Levst. [Rok.]); — 3) das Namenstagsgeschenk, Cig.; ("dedicazione", Alas.); prim. vezilo.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani