Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
obhajilo (3)
-
obhajílọ, n. 1) die Feier, Mur., Cig., Jan.; obhajila z vigilijami in mašami, Krelj; pri onakih obhajilih, Ravn.; — 2) die Communion: k spovedi in obhajilu iti; na obhajilo iti k bolniku, einem Kranken die Sterbesacramente tragen, M., jvzhŠt.
-
izklícati, -klı̑čem, vb. pf. 1) herausrufen, Cig.; Al' obhajilo 'zkliče Iz grobov ven mrliče? Preš.; — 2) mit dem Ausrufen ( z. B. der Stunden) zuende kommen, Mur.
-
priklę́kniti, -nem, vb. pf. hinzuknieen, Cig.; p. k obhajilu, jvzhŠt.; — = prvo sv. obhajilo prejeti, Kanal- Erj. (Torb.).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani