občuten (6)

1. občútən, -tna, adj. 1) Empfindungs-, občȗtni živci, Cig. (T.); — 2) empfindbar, Cig. (T.); empfindlich, fühlbar, Cig., Jan., C., nk.; — 3) = občutljiv, empfindsam, Mur., Cig., Jan.
2. občuténje, n. = občut, der Eindruck, ogr.- Valj. (Rad); die Sensation, Lampe (D.).
3. brezobčútən, -tna, adj. unempfindlich, Zora.
4. neobčútən, -tna, adj. = neobčutljiv, Cig., Jan.
5. preobčútən, -tna, adj. 1) allzuempfindlich, allzufühlbar, nk.; — 2) = preobčutljiv, C.
6. občutljìv, -íva, adj. 1) empfindsam, empfindlich; o. za svetlobo, lichtempfindlich, Cig. (T.); — 2) = občuten 2), Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani