o (102522)

1. ō, interj. izraža žalost, začuditev itd.: o! oh! o moj Bog! o ti revež ti! o da bi že konec bil vojske! — o, to je lepo! — o ne! o nein! — o, tega jaz nisem storil!
2. ò, praep. okrajšan "ob"; išči pod: ob.
3. oāza, f. zelenica v puščavi, die Oase.
4. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
5. obȃ, m. obẹ̑ f., n., num. beide; tudi: oba dva (obadva), obe dve (obedve), obeh dveh; — prim. obadva.
6. obábiti, -bȃbim, vb. pf. 1) weibisch machen, zur Memme machen, Cig., C.; o. se, zur Memme werden: obabili so se možje, Jurč.; o. se, den Muth sinken lassen, Jan.; — 2) o. se, niederkommen, gebären, Mur., Cig., Jan.; o. se z otrokom, ogr.- C.; — 3) o. se (preprosto) = oženiti se.
7. obàd, obáda, m. 1) die Bremse, Cig., Jan.; goveji o., die Ochsenbremse oder Viehbremse (tabanus bovinus), Erj. (Ž.); — 2) das gespannte Rebenauge, C.; tudi: obȃd.
8. obȃdanje, n. das Versetzen von Stichen.
9. obȃdar, -rja, m. afrikanski ptič: der Madenhacker (buphaga), Erj. (Z.).
10. obȃdati, -am, vb. impf. ad obosti; Stiche versetzen; — stichelnde Reden führen, C., Z.; — anfechten: ako te nečistost obada, Krelj.
11. obȃdavəc, -vca, m. der mit Worten stichelt, C., Z.
12. obȃdəc, -dca, m. dem. obad; 1) eine kleine Bremse; — 2) das gespannte Rebenauge, vzhŠt.- C.
13. obȃdnica, f. die Dasselfliege (oestrus), Erj. (Z.).
14. obadvȃ, m. -ẹ̑, f., n., num. = oba, Cig., Jan., kajk.- Mik.; sklanja se navadno le drugi del ( prim. Mik. (V. Gr. III. 147.)), n. pr. obadvema, Dalm.- Mik.
15. obadvọ̑j, num. = obodvoj, oboj, Polj.; obadvoji, ajdje in judje, Dalm.; obadvoje, Mur.; obadvoje otrok, jvzhŠt.
16. obadvọ̑jən, -jna, adj. = obodvojen, obojen, Polj.
17. obagríti, -ím, vb. pf. purpurroth machen, Cig.
18. obájati, -jam, -jem, vb. pf. beschreien, behexen: o. rano, Mur., ogr.- Mik., C.; — bezaubern, nk.
19. obajávati, -am, vb. impf. ad obajati; — bezaubern, LjZv.
20. obȃjtanje, n. das Schalwerk, Cig.
21. obȃjtati, -am, vb. pf. mit Brettern und Balken ausstützen oder schalen, Cig.; obajtati štirno, Cig.; o. jez, V.-Cig.
22. obájtən, -tna, adj. stolz, jvzhŠt.
23. obájti, obájdem, vb. pf. = obiti, Z., jvzhŠt.
24. obȃkraj, adv. beiderseits: vrbe, vrsteče se obakraj po bregu, Zv.
25. obakrájən, -jna, adj. beiderseitig: obakrajno kolo, das nach beiden Seiten drehbare Wasserrad, das Kehrrad, V.-Cig.
26. obȃkrat, adv. beidesmal.
27. obákriti, -im, vb. pf. verkupfern, Cig.
28. obakrováti, -újem, vb. impf. ad obakriti, Z.
29. obàł, -ála, m. das Abstreifen der Rebenaugen, C.; — prim. otep.
30. obȃla, f. = breg, das Ufer, Cig., Jan., nk.; — hs.
31. obȃłčək, -čka, m. = obalec, obalič, Cig.
32. obȃłəc, -łca, m. geschwollenes, leicht abstreifbares Rebenauge, Cig., Hal.- C.
33. obȃłək, -łka, m. die Flussinsel, Cig., Kr.- Valj. (Rad).
34. obȃlič, m. = obalec, Mur., Cig.
35. obalína, f. das Herabgeworfene, C., Z.; — pl. obaline = razvaline, C.
36. obalíti, -ím, vb. pf. niederwerfen, kajk.- Valj. (Rad); v pekel se o., in die Hölle stürzen, Krelj; — niederreißen, ogr.- C.; (Rebenaugen bei der Hau) abstreifen, C.; — o. ceno, den Preis herabsetzen, C.; dolg o., die Schuld bezahlen, Dict., C.; greh o., die Sünde abschütteln, kajk.- Valj. (Rad); — abschaffen, Jan., C.; — umstürzen, o. se, umstürzen ( intr.), Ljubušnje ( Goriš.)- Štrek. (Let.), Vrt., (obáliti) Vas Krn- Erj. (Torb.); — iz: obvaliti.
37. obáłtən, -tna, adj. = ohlapen, bauschig, weit (o obleki), C.; — plump: obaltno orodje, C.; — zdaj naj kdo kako obaltno zarobi, da se nam kri razgreje, Jurč.; — prim. nem. Falte (?).
38. 1. obȃra, f. die Abkochung, Erj. (Som.); šiškova obara, die Galläpfeltinctur, Erj. (Som.); — das Eingemachte, Jan., C.; — gekochte Eingeweide von Schweinen, die in Würste gethan werden, Gor.
39. 2. obȃra, f. die Befragung, die Erkundigung, Z.
40. obȃrati, -am, vb. pf. erfragen, Z.
41. obȃrək, -rka, m. der Absud, Mur., Cig., Jan., ( chem.) Cig. (T.).
42. obȃrica, f. das Abbrühen, C.
43. obáriti, -im, vb. pf. 1) abbrühen, absieden, abkochen, Mur., Cig., Jan., Šol., Npes.-Vraz, Gor., jvzhŠt.; o. klobase, Gor.; obarjena riba, Vod. (Izb. sp.); — 2) mleko se je obarilo = zgrizlo ali zajedlo se je, Soška dol.- Erj. (Torb.); ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iz njega, pravijo: mleko se je obarilo, Štrek. (Let.); — menda tudi obaríti; iz: obvariti.
44. 1. obárjati, -am, vb. impf. ad obariti, Cig.
45. 2. obȃrjati, -am, vb. impf. ad oborati, Jan.
46. 3. obȃrjati, -am, vb. impf. ad oboriti; niederschlagen ( chem.), Cig. (T.); — hs.
47. obȃrnice, f. pl. kar iz razkuhanih (preveč obarjenih) klobas izteče, GBrda.
48. obárovati, -ujem, vb. pf. = obvarovati, ogr.- M.
49. obȃrvati, -am, vb. pf. befärben, Cig.; sljuda je često tudi obarvana, Erj. (Min.).
50. obátriti, -im, vb. pf. ermuthigen, trösten, ogr.- M., C.
51. 1. obȃva, f. das Aufhalten eines anderen, C.; — das Hindernis, C.; — das Verweilen, das Zögern, das Säumen, C.
52. 2. obȃva, f. die Furcht, Bes.
53. obávati se, -am se, vb. impf. fürchten, C.
54. obáviti, -bȃvim, vb. pf. 1) aufhalten, verweilen machen, C., Št.; — 2) verrichten, Cig.; o. posel, Cig. (T.); o. mrtvaške molitve, SlN.
55. obávljanje, n. 1) das Aufhalten, das Zurückhalten, C.; — 2) die Verrichtung, kajk.- Valj. (Rad); o. državnih služeb, die Bekleidung von Staatsämtern, Vest.
56. obávljati, -am, vb. impf. ad obaviti; 1) aufhalten, verweilen machen, zurückhalten, C., Št.; — beschäftigen, C.; — o. se, zaudern, säumen, C.; — o. se s čim, sich mit etwas beschäftigen, vzhŠt.- C.; — 2) verrichten, Cig.; službo o., den Dienst versehen, Navr. (Let.), SlN.
57. obavljȃvəc, -vca, m. kdor rad druge mudi, obavlja: mudivec ljubi obavljavca, C.
58. obavljìv, -íva, adj. kdor rad druge mudi, obavlja, C.
59. obcácati, -am, vb. pf. beklecksen, Z.
60. obcẹ́pək, -pka, adj. peritom ( min.), h. t.- Cig. (T.).
61. obcẹ́stən, -stna, adj. an der Straße gelegen, C., SlN.
62. obcẹ̑stje, n. kar je ob cesti: železnično o., das Banket an der Eisenbahn, DZ.
63. obcjǫ́kati, -cjǫ̑kam, vb. pf. (das Erz) ein wenig behauen, bestufen, V.-Cig.
64. obcvə̀sti, -cvətèm, vb. pf. blühend umgeben, umblühen, Cig.
65. občàn, -ána, m. das Gemeindemitglied (kdor biva v občini), Levst. (Nauk), SlN.- C.
66. občȃnka, f. ein weibliches Gemeindemitglied, Levst. (Nauk).
67. občȃnstvọ, n. die Gemeindemitgliedschaft: častno o., Levst. (Nauk).
68. občásən, -sna, adj. zeitweise wiederkehrend, periodisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., DZ.; zbirati se v občasne posvete, ZgD.; občȃsnọ jezero, periodischer See, Jes.; občasno, zeitweise, Cig.; — češ.
69. občȃsje, n. die Periode, der Zeitraum, Cig., Jan., SlN.; — die Saison, Jan.; — češ.
70. občásnost, f. die Periodicität, Jan.
71. občekorístən, -stna, adj. gemeinnützig, Jan., nk.
72. ǫ́bčən, -čna, adj. allgemein, universal, Cig., Jan., C., nk.; durchgängig ( phil.), Cig. (T.); — prim. obči in stsl. obьštьnъ.
73. ǫ́bčenje, n. der Verkehr, der Umgang, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; der Verkehr ( merc.), Cig. (T.); obmejno o., der Grenzverkehr, DZ.; prehodno o., der Transitoverkehr, DZ.; v prosto o. dan, in freien Verkehr gesetzt, DZ.; — prim. občiti.
74. ǫ́bčənski, adj. = občen: občenski prid, Krelj.
75. občepẹ́ti, -ím, vb. pf. hocken bleiben, Z.
76. občésati, -čę́šem, vb. pf. abstriegeln, M., Z.
77. ǫ́bčəstvọ, n. die Gemeinschaft, Cig. (T.); o. svetnikov, die Gemeinschaft der Heiligen, Cig.; ( stsl.); die Körperschaft, die Corporation, Cig. (T.), DZ.; ( rus.).
78. občeškodljìv, -íva, adj. gemeinschädlich, nk.
79. občeváłən, -łna, adj. Verkehrs-, Umgangs-: občevȃłni jezik, die Umgangssprache, nk.
80. občevȃnje, n. der Verkehr, die Gemeinschaft, ogr.- C., nk.; die Communication ( phys., merc.), Cig. (T.).
81. občeváti, -ȗjem, vb. impf. verkehren, C., nk.; — communicieren ( phys.), Cig. (T.); občujoče posode, communicierende Gefäße, Cig. (T.); — prim. stsl. obьštevati.
82. občeznàn, -znána, adj. allgemein bekannt, notorisch, nk.
83. ǫ́bči, adj. gemeinsam, gemeinschaftlich: obča zemlja, po katerej sme vsak pasti, drva sekati itd., Rib.- Levst. (Nauk); obči (občji) plot, Rib.- Mik.; allgemein: obča cesta, Levst. (Nauk); k občemu pridu, Ravn.; pridobiti si občo veljavo, nk.; — obči očut, die Gemeinempfindung, Cig. (T.); obča pomisel, die Gemeinvorstellung, Cig. (T.); v obče, im allgemeinen, insgemein, Cig., Jan., nk.; (obəč, obča, Levst. [Nauk]; nav. se rabi le določna oblika, Cv. IV. 12.).
84. občíłən, -łna, adj. Verkehrs-: občı̑łne razmere, DZ.
85. občílọ, n. 1) das Communicationsmittel, das Verkehrsmittel, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) der Verkehr: blagovno o., der Güterverkehr, DZ.; cesta rabi splošnemu občilu, Levst. (Pril.).
86. ǫ́bčina, f. 1) der gemeinschaftliche Grund: ta pašnik je občina, Rib.- Levst. (Nauk); die Gemeindeweide, M., vzhŠt.- C.; — 2) die politische Gemeinde, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; davkovska o., die Steuergemeinde, Nov.; — bogočastna o., die Cultusgemeinde, DZ.; — 3) o. svetnikov, die Communion der Heiligen, Jan. (H.).
87. občinár, -rja, m. = občan, C., DZ.; — po hs.
88. ǫ́bčinəc, -nca, m. = občan, C., Nov.
89. občı̑nək, -nka, m. nav. pl. občinki, das durch das Reitern des Getreides Ausgeschiedene, C.; bobovi občinki, Dict., Mik.
90. občíniti, -čı̑nim, vb. pf. (das Getreide) bearbeiten, d. i. durch Reitern reinigen, sichten, Mur., Cig., Jan., M., Nov., Dol., jvzhŠt.; o. dušo, die Seele von Sünden reinigen, (občiníti, -ím) kajk.- Valj. (Rad).
91. občinjàn, -ána, m. = občan, C., Zv.
92. občínjati, -am, vb. impf. ad občiniti; durch Reitern reinigen, sichten: o. žito, Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt.
93. občı̑nka, f. = občinek, M.
94. ǫ́bčinski, adj. 1) Gemeinde-, Cig., Jan., M., Levst. (Nauk), nk.; — 2) = občən, Mur., Vrtov. (Sh. g.).
95. ǫ́bčinstvọ, n. 1) die Gemeinschaft, ogr., kajk.- Valj. (Rad); o. svetcev, die Gemeinschaft der Heiligen, C.; pred božjimi očmi in krščanskim občinstvom, Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Publicum (v tem pomenu nav. občı̑nstvọ), Cig., Jan., nk.; — 3) das Gemeindewesen, Cig., Jan.
96. občı̑nščina, f. = občinstvo, die Gemeinschaft, C.
97. občíslati, -am, vb. pf. wert erachten, M.; Ne boš dolg' občislana, Npes.-K.
98. občislávati, -am, vb. impf. hochschätzen, wert achten, Cig.
99. ǫ́bčiti, ǫ̑bčim, vb. impf. 1) Umgang oder Geschäfte mit jemandem haben, verkehren, Cig., Jan., nk.; communicieren ( phys.), Cig. (T.); — 2) verallgemeinern, generalisieren ( phil.), Cig. (T.).
100. občı̑tva, f. der Verkehr, DZ.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani