oživljen (4)

1. oživlję́nəc, -nca, m. der zum Leben Erweckte, Cig.
2. oživljeník, m. 1) = oživljavec, M.; — 2) = oživljenec, Vrt.
3. oživljénje, n. die Belebung, Cig., Jan.; o. vere, Škrinj.- Valj. (Rad); o. kupčije, Cig.
4. sprijẹ̑mati se, -mam, -mljem se, vb. impf. ad sprijeti se; 1) sich gegenseitig erfassen: za roke se sprijemata, Npes.-K.; — sich feindlich angreifen; — 2) aneinander haften bleiben: vže se udi vkup sprijemajo, vže vstajajo oživljena trupla, Jap. (Prid.); — zusammenkleben: roke se od grozdnega soka sprijemajo, jvzhŠt.; oblaki se sprijemajo (verdichten sich), Cig.; — reč se ne sprijema, die Sache hat keinen Haft, Cig.; — 3) ineinander greifen, zueinander passen, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani