ošaben (5)

1. ošábən, -bna, adj. aufgeblasen, hochmüthig, stolz.
2. preošábən, -bna, adj. zu stolz; — sehr stolz.
3. dəhtẹ́ti, -ím, (-ẹ̑jem), vb. impf. 1) stark athmen, C.; pes dehteje, Krn- Erj. (Torb.); — 2) sich sehnen, heftig verlangen, C.; človek volčji, ošaben, ki po visokosti dehti, huji je od divje zverine, Ravn.; — 3) duften, C., Vrt.; kakor kadilo dehte dišave iz rož in cvetlic, Ravn.
4. hábər, -bra, adj. = ošaben, Poh.- C.
5. pẹtélin, -ína, m. 1) der Hahn; p. poje, der Hahn kräht; ošaben, kakor p. na gnoju, Levst. (Rok.); petelina videti, ki je zvezde zobal = sein blaues Wunder sehen, Cig.; — divji p., der Auerhahn (tetrao urogallus); mali divji p., der Birkhahn, Cig.; — morski p., der europäische Flughahn (dactylopterus europaeus), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Hahn am Gewehre, Mur., Cig., Jan., Mik.; petelina napeti, Z.; — 3) = kobilica na kolovratni perutnici, Savinska dol.; — 4) = orehovo jederce, Savinska dol.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani