Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
očka (48)
-
očkà, m. das Väterchen; tudi: óčka.
-
bẹlorǫ̑čka, f. die Weißhändige, Let.
-
bǫ̑čka, f. = ovca "ob očeh" rumenkasta ( nam. obočka), Vas Krn- Erj. (Torb.).
-
čǫ̑čka, f. die Männerkappe, Borovlje ( Kor.)- Jarn. (Rok.).
-
drǫ̑čkati, -am, vb. impf. stoßen, BlKr.; — stoßend quetschen, BlKr., Notr.
-
1. kǫ̑čka, f. dem. koča; das Häuschen, Zora.
-
2. kǫ̑čka, f. = kvočka, C., Dol., jvzhŠt.
-
3. kǫ̑čka, f. junges Schwein, Gor.; — prim. 3. koča, kocek.
-
4. kǫ̑čka, f. die Osterluzei (aristolochia clematitis), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — prim. 2. koča.
-
kvǫ̑čka, f. die Bruthenne, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Mik.; kvočka kvoka, kadar leže piščeta, BlKr.
-
lǫ̑čka, f. das Trennungs- oder Abtheilungszeichen, ogr.- C.
-
lǫ̑čkast, adj. aus Binsen, Binsen-, Jan., Mik.
-
narǫ̑čka, f. die Manschette, Jan. (H.).
-
oberǫ̑čka, f. so viel man mit beiden Händen einmal fasst, beide Hände voll, C.
-
obrǫ̑čkar, -rja, m. obročkarji, Ringelkrebse (arthrostraca), Cig. (T.), Erj. (Z.).
-
obrǫ̑čkast, adj. ringförmig, Cig.
-
plǫ̑čka, f. dem. ploča; gibalna p., die Bewegungsplatte, Erj. (Z.).
-
pọ̑łnočka, f. = polnočnica, Ščav.- C., vzhŠt.- Pjk.; od polnočke priti, BlKr.- DSv.
-
prẹ́kosnọ́čkanji, adj. kar je bilo prekosnoči, BlKr.- LjZv.
-
presnọ́čkanji, adj. = predsnočnji, ("presnučkanji") BlKr.- LjZv.
-
presnọčkanjim, adv. = predsnočnjim, ("presnučkanjim") BlKr.- LjZv.
-
rǫ̑čka, f. 1) dem. roka; das Händchen, Notr.; — 2) die Handhabe, der Henkel, Cig., Jan., C., Dol.; — 3) der Henkelkrug, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; ročke napolnjene z dobro starino, Zv.; "Bog je letos ročko visoko obesil" (tako pravijo, kadar je malo vina), C.
-
rǫ̑čkast, adj. krugförmig, Jan. (H.).
-
skȏčkati, -am, vb. pf. springen (v otročjem govoru).
-
snọ́čka, adv. = snoči, C.
-
snọ́čkaj, adv. = snoči, Npes.-Vraz.
-
snọ́čkanji, adj. = snočnji, C., BlKr.- LjZv.
-
širǫ̑čka, f. die breite Axt, das Breitbeil, Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Savinska dol., BlKr.
-
tı̑sočka, f. die Zahl tausend, Cig., Jan., C.
-
tǫ̑čka, f. der Punkt, Cig., Jan., nk.; — rus.
-
tọ̀čkaj, adv. früher, neulich, C.
-
tọ̀čkar, adv. neulich, gerade vorher, erst, Jan., ogr.- Mik., (iz: to či kar, Mik.).
-
dolẹ̑vka, f. neka lončena ročka, Št.- Valj. (Rad); der Füllkrug, C.
-
kvǫ̑ka, f. = kvočka, ogr.- C.
-
kvǫ̑klja, f. 1) = kvočka, Mur.; — 2) der Kirchenluster, C.
-
manšēta, f. naročka, die Manschette, Cig., Jan.
-
mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.- Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.- Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
-
nadglávən, -vna, adj. über dem Kopfe befindlich: nadglavna točka, der Scheitelpunkt (po rus.), Cig. (T.).
-
ȏčika, m. = očka, Jan.
-
1. píka, f. 1) der Tupf, der Punkt; črna p.; za eno piko, ein kleinwenig, C.; črna prisadna p., die Brandblatter, Cig.; solnčne pike = pege, C.; = kurje pike, Ščav.- Pjk. (Črt.); die Blatternarbe, Mur., Cig., Lašče- Levst. (Rok.): — der Punkt ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); osnovna p., der Fundamentalpunkt, Cig. (T.); prim. točka; — 2) kozje, ovčje ime, Podgorje, Baška dol.- Erj. (Torb.); — 3) živa p., das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vinska trta, GBrda- Erj. (Torb.).
-
polı̑ški, adj. eine halbe Maß haltend: poliška ročka = ročka, ki polič drži, jvzhŠt.
-
pomọ̑čək, -čka, m. das Hilfsmittel, der Behelf; ni druzega pomočka, es gibt kein anderes Mittel.
-
prepǫ́rən, * -rna, adj. = prepiren, strittig: prepǫ̑rna točka, der Streitpunkt, Cig. (T.).
-
rǫ̑čkica, f. dem. ročka: das Henkelkrüglein, Mur., Jan., Št.
-
širǫ̑kica, f. = širočka, C., Rib.
-
3. tȃčka, f. = točka, Škrab. (Cv. VIII. 5.).
-
toška, adv. soeben, Drežnica ( Tolm.); — prim. točkar.
-
tùška, adv. soeben, Drežnica- Erj. (Torb.); pogl. točkaj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani