očka (48)

1. očkà, m. das Väterchen; tudi: óčka.
2. bẹlorǫ̑čka, f. die Weißhändige, Let.
3. bǫ̑čka, f. = ovca "ob očeh" rumenkasta ( nam. obočka), Vas Krn- Erj. (Torb.).
4. čǫ̑čka, f. die Männerkappe, Borovlje ( Kor.)- Jarn. (Rok.).
5. drǫ̑čkati, -am, vb. impf. stoßen, BlKr.; — stoßend quetschen, BlKr., Notr.
6. 1. kǫ̑čka, f. dem. koča; das Häuschen, Zora.
7. 2. kǫ̑čka, f. = kvočka, C., Dol., jvzhŠt.
8. 3. kǫ̑čka, f. junges Schwein, Gor.; — prim. 3. koča, kocek.
9. 4. kǫ̑čka, f. die Osterluzei (aristolochia clematitis), Bilje na Ipavi- Erj. (Torb.); — prim. 2. koča.
10. kvǫ̑čka, f. die Bruthenne, die Gluckhenne, Mur., Cig., Jan., Dalm.- M., Mik.; kvočka kvoka, kadar leže piščeta, BlKr.
11. lǫ̑čka, f. das Trennungs- oder Abtheilungszeichen, ogr.- C.
12. lǫ̑čkast, adj. aus Binsen, Binsen-, Jan., Mik.
13. narǫ̑čka, f. die Manschette, Jan. (H.).
14. oberǫ̑čka, f. so viel man mit beiden Händen einmal fasst, beide Hände voll, C.
15. obrǫ̑čkar, -rja, m. obročkarji, Ringelkrebse (arthrostraca), Cig. (T.), Erj. (Z.).
16. obrǫ̑čkast, adj. ringförmig, Cig.
17. plǫ̑čka, f. dem. ploča; gibalna p., die Bewegungsplatte, Erj. (Z.).
18. pọ̑łnočka, f. = polnočnica, Ščav.- C., vzhŠt.- Pjk.; od polnočke priti, BlKr.- DSv.
19. prẹ́kosnọ́čkanji, adj. kar je bilo prekosnoči, BlKr.- LjZv.
20. presnọ́čkanji, adj. = predsnočnji, ("presnučkanji") BlKr.- LjZv.
21. presnọčkanjim, adv. = predsnočnjim, ("presnučkanjim") BlKr.- LjZv.
22. rǫ̑čka, f. 1) dem. roka; das Händchen, Notr.; — 2) die Handhabe, der Henkel, Cig., Jan., C., Dol.; — 3) der Henkelkrug, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; ročke napolnjene z dobro starino, Zv.; "Bog je letos ročko visoko obesil" (tako pravijo, kadar je malo vina), C.
23. rǫ̑čkast, adj. krugförmig, Jan. (H.).
24. skȏčkati, -am, vb. pf. springen (v otročjem govoru).
25. snọ́čka, adv. = snoči, C.
26. snọ́čkaj, adv. = snoči, Npes.-Vraz.
27. snọ́čkanji, adj. = snočnji, C., BlKr.- LjZv.
28. širǫ̑čka, f. die breite Axt, das Breitbeil, Mur., Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), Savinska dol., BlKr.
29. tı̑sočka, f. die Zahl tausend, Cig., Jan., C.
30. tǫ̑čka, f. der Punkt, Cig., Jan., nk.; — rus.
31. tọ̀čkaj, adv. früher, neulich, C.
32. tọ̀čkar, adv. neulich, gerade vorher, erst, Jan., ogr.- Mik., (iz: to či kar, Mik.).
33. dolẹ̑vka, f. neka lončena ročka, Št.- Valj. (Rad); der Füllkrug, C.
34. kvǫ̑ka, f. = kvočka, ogr.- C.
35. kvǫ̑klja, f. 1) = kvočka, Mur.; — 2) der Kirchenluster, C.
36. manšēta, f. naročka, die Manschette, Cig., Jan.
37. mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.- Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.- Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).
38. nadglávən, -vna, adj. über dem Kopfe befindlich: nadglavna točka, der Scheitelpunkt (po rus.), Cig. (T.).
39. ȏčika, m. = očka, Jan.
40. 1. píka, f. 1) der Tupf, der Punkt; črna p.; za eno piko, ein kleinwenig, C.; črna prisadna p., die Brandblatter, Cig.; solnčne pike = pege, C.; = kurje pike, Ščav.- Pjk. (Črt.); die Blatternarbe, Mur., Cig., Lašče- Levst. (Rok.): — der Punkt ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); osnovna p., der Fundamentalpunkt, Cig. (T.); prim. točka; — 2) kozje, ovčje ime, Podgorje, Baška dol.- Erj. (Torb.); — 3) živa p., das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vinska trta, GBrda- Erj. (Torb.).
41. polı̑ški, adj. eine halbe Maß haltend: poliška ročka = ročka, ki polič drži, jvzhŠt.
42. pomọ̑čək, -čka, m. das Hilfsmittel, der Behelf; ni druzega pomočka, es gibt kein anderes Mittel.
43. prepǫ́rən, * -rna, adj. = prepiren, strittig: prepǫ̑rna točka, der Streitpunkt, Cig. (T.).
44. rǫ̑čkica, f. dem. ročka: das Henkelkrüglein, Mur., Jan., Št.
45. širǫ̑kica, f. = širočka, C., Rib.
46. 3. tȃčka, f. = točka, Škrab. (Cv. VIII. 5.).
47. toška, adv. soeben, Drežnica ( Tolm.); — prim. točkar.
48. tùška, adv. soeben, Drežnica- Erj. (Torb.); pogl. točkaj.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani