oči (1279)

1. očı̑, f. pl. išči pod: oko.
2. očice, n. dem. oko, pogl. očce, očesce.
3. očih, m. der Stiefvater, M., C.
4. ȏčika, m. = očka, Jan.
5. ǫ́čim, m. der Stiefvater.
6. očimáti se, -ȃm se, vb. pf. obrasti se z volno ali dlako: ovca je očimana, ako se je po strižnji obrastla, mladenič se je očimal, ako mu prvi puh osuje brado ( prim. laško: cimare, Tuchwolle scheren), Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
7. ǫ́čimski, adj. stiefväterlich.
8. ǫ́čin, m. = očim, Meg., vzhŠt., ogr.- C.
9. óčin, adj. des Vaters, Mur., V.-Cig., Jan., Mik., Trub., Dalm., Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.), Tolm.; Prva duša očina, Npes.-Vraz; očina ljubezen, Skal.- Let.; na očine domove, Vod. (Izb. sp.); besede očine, Jurč.
10. očína, f. das väterliche Haus, die Heimat, C.; — das Vaterland, Cig., C., Jurč. (Tug.).
11. očı̑nəc, -nca, m. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Jan.
12. očı̑nək, -nka, m. očinki = občinki, Dict.- Mik., Cig.
13. očíniti, -čı̑nim, vb. pf. 1) žito o. = občiniti, Cig.; — 2) jed o. = začiniti, C.
14. očínjati, -am, vb. impf. = občinjati, Cig.
15. očı̑nski, adj. väterlich, Habd.- Mik., Mur., Cig., ogr.- M.
16. očı̑nstvọ, n. 1) das väterliche Erbe, Alas., Cig., Jan., Dalm.- M., Svet. (Rok.); cesarsko o., die Cameralgüter, C.; — 2) = očetovstvo, die Vaterschaft, Cig., Jan., C.
17. očìst, -čísta, m. der Ziest (stachys recta), po kočevsko: das Lauterkraut, Mik. (V. Gr. II. 12.); — das Gliedkraut (sideritis montana), Cig., Medv. (Rok.); eine Art Ehrenpreis (veronica), Josch.
18. očı̑sta, f. = očistba, Jan.
19. očı̑stba, f. die Reinigung, V.-Cig.
20. očı̑stək, -stka, m. = obračun, die Abrechnung, DZ.
21. očístən, -stna, adj. Reinigungs-: očı̑stni dar, das Reinigungsopfer, Cig.
22. očistíłən, -łna, adj. Reinigungs-, DZ.
23. očistíšče, n. das Fegefeuer, C.
24. očistı̑təv, -tve, f. die Reinigung, die Purification, Jan.
25. očístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen; o. kaj česa; madežev o., entflecken; — purgieren, laxieren, Cig.; — läutern: o. zlato, Cig.; raffinieren, Cig., Jan.; — dušo o., die Seele entsündigen, Cig.; o. od pregrehe, Ravn.- Mik.; — o. se, sich rechtfertigen, Cig., Jan.
26. očiščalíšče, n. der Reinigungsort, Cig., Jan.
27. očiščálọ, n. das Reinigungsmittel, Cig.
28. očíščanje, n. das Reinigen.
29. očíščati, -am, vb. impf. ad očistiti; reinigen, läutern, raffinieren.
30. očiščávanje, n. die Reinigung, M.; o. blažene device Marije, C.
31. očiščávati, -am, vb. impf. = očiščevati: gobavci se očiščavajo, Ravn.- Valj. (Rad).
32. očíščavəc, -vca, m. der Reiniger, der Läuterer, Cig.; — der Raffineur, DZ.
33. očíšče, n. die Augenhöhle, Žnid.
34. očíščenje, n. die Reinigung, Mur., Cig.
35. očiščeváłən, -łna, adj. reinigend, Reinigungs-: očiščevȃłna moč, Navr. (Let.).
36. očiščevalíšče, n. der Reinigungsort, ZgD.
37. očiščevȃłnica, f. die Reinigungsanstalt, Jan. (H.); die Raffinerie, DZ.
38. očiščeválọ, n. das Reinigungsmittel, C., Ravn.
39. očiščevȃnje, n. das Reinigen.
40. očiščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad očistiti; reinigen, läutern, raffinieren.
41. očiščevȃvəc, -vca, m. der Reiniger, Cig., M.
42. očiščevȃvka, f. die Reinigerin, M.
43. očı̑t, adj. offenbar, Cig., Jan., Cig. (T.); kar svet ima zdaj skrito, bo enkrat vse očito, Mur.; očito izpričevati, Dalm.; — augenscheinlich, evident, deutlich, Mur., Cig., Jan.; očito pravi sv. B., Jsvkr.; — öffentlich, Mur., Cig., Jan.; nikar po noči ni skrivaje, temuč očito pri belem dnevi, Trub.; očito na znanje dati, Trub.
44. očitáłən, -łna, adj. Vorwürfe enthaltend, C.
45. očitálọ, n. der gerne Vorwürfe macht, der Tadler, der Mäkler, Cig.
46. očítanje, n. das Vorwerfen.
47. očı̑tar, -rja, m. der Kritikaster, Cig. (T.); der Glossenmacher, Cig., Preš.
48. 1. očítati, * očı̑tam, vb. impf. 1) vorwerfen, vorhalten; v zobe komu kaj o., einem etwas in den Bart werfen, Cig.; — 2) očitati koga = svariti, Dalm.; — prim. ošteti.
49. 2. očı̑tati, -am, vb. impf. offenbaren, Preš.
50. očitȃva, f. der Vorwurf, C.
51. očítavəc, -vca, m. der Rüger, Cig.
52. očı̑tba, f. der Vorwurf, M.
53. očı̑tək, -tka, m. der Vorwurf, die Ausstellung, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Bes., Nov., Let.; storjeni očitki, die gemachten Einwendungen, Levst. (Pril.); o. izreči, bemängeln, Levst. (Nauk); očitke požirati, Vorwürfe hinnehmen müssen, Levst. (Zb. sp.).
54. očítən, -tna, adj. 1) in die Augen fallend, ansehnlich, stattlich, Cig., Gor.; ni kaj očiten človek, er ist ein unansehnlicher Mann, Cig.; zelo očitna krava, eine recht stattliche Kuh, Ig; kmetska prebivališča, očitna kakor nekdaj grajske pristave, LjZv.; najočitnejša krasotica, LjZv.; — 2) öffentlich; očı̑tna izpoved, die öffentliche Beichte; očiten grešnik, ein öffentlicher Sünder; — 3) offenbar, unverkennbar, evident, augenscheinlich; očitna resnica, die helle Wahrheit, Cig.; o. sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; očitno gre na dan, es geht ganz deutlich hervor, Navr. (Kop. sp.); očitno je, kakor beli dan, es liegt klar am Tage, Cig.; — 4) offen, aufrichtig, Svet. (Rok.); očitno povedati, Kr., vzhŠt.
55. ǫ́čiti, -im, vb. impf. = z očesom (popkom) cepiti, oculieren, Tuš. (B.).
56. očítiti, -ı̑tim, vb. impf. 1) kund thun, Z.; — o. se, sich zeigen, prangen, V.-Cig.; — 2) versinnlichen, V.-Cig.
57. očı̑tljaj, m. = očitek, Cig.
58. očítnica, f. die öffentliche Sünderin, Valj. (Rad).
59. očítnost, f. 1) die Stattlichkeit, Gor.; — 2) die Oeffentlichkeit; — 3) die Augenscheinlichkeit, die Unverkennbarkeit, die Evidenz; — 4) die Offenheit, Kr.
60. očı̑toma, adv. 1) öffentlich, Mur.; — 2) augenscheinlich, Mur., C.; — 3) offen, C.
61. očitosŕčən, -čna, adj. = odkritosrčen, Vrtov. (Vin.).
62. očı̑tost, f. 1) die Oeffentlichkeit, Cig., C.; — 2) die Augenscheinlichkeit, Cig.; — 3) die Offenheit, Let.
63. očitovȃnje, n. die Äußerung, die Demonstration, Jan.
64. očitováti, -ȗjem, vb. impf. 1) äußern, offenbaren, Dict., C., Zora; svoje misli o., Cig.; vero o., Krelj; — demonstrieren, Jan.; — 2) bekannt machen, ogr.- C.; o. zapoved, kajk.- SlN.
65. očivẹ̑st, adj. 1) offenbar, Habd.- Mik.; — 2) očivesto, frei, offen, C.
66. očivẹ́stən, -stna, adj. 1) augenscheinlich, offenbar, zweifellos, C., ogr.- Mik., BlKr.; — 2) aufrichtig, Mur.
67. ǫ̑čivẹ́stiti, -vẹ̑stim, vb. impf. offenbar machen, C.; beurkunden, zeigen, C.
68. očivẹ́stnost, f. die Augenscheinlichkeit, C.
69. očivı̑dəc, -dca, m. der Augenzeuge, Cig., nk.
70. očivídən, -dna, adj. augenscheinlich, offenbar, Cig., Jan., nk.
71. očivídnost, f. die Augenscheinlichkeit, Cig. (T.), nk.
72. bedastǫ̑čiti, -im, vb. impf. einen Unsinn reden, SlN.
73. bočína, f. der Bauch (eines Gefäßes), Z., DZ.
74. bóčiti, * -im, vb. impf. convex machen, Z.; — b. se, sich bauchen; deska se boči, das Brett wirft sich, Fr.- C.; lesena streha se boči, zapŠt.
75. brǫ́čiti, * -im, vb. impf. mit der Färberröthe färben: b. jajca, Cig., Mik.; roth färben: s krvjo b., C.
76. bročívọ, n. das Krapproth, Cig. (T.).
77. cmóčiti, -im, vb. pf. = cmokniti, Z.; c. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, Slom.- C.
78. cukročı̑stəc, -tca, m. der Zuckerraffineur, Jan.
79. čóčič, m. dem. čok, C.
80. desettísočica, * f. der Zehntausender, Cel. (Ar.).
81. dobročinı̑telj, m. der Wohlthäter, Prip.- Mik., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
82. dobročı̑nstvọ, n. eine gute That, Zora, kajk.- Valj. (Rad).
83. dòčim, conj. während, wogegen, da doch, C., BlKr., nk.; — hs.
84. dočísta, adv., pogl. do čista, pod: do.
85. dočítati, -am, vb. pf. das Lesen beenden, zuende lesen, Z., nk.
86. določíłən, -łna, adj. 1) bestimmend, Bestimmungs-, Cig., nk.; — 2) peremptorisch, Cig.
87. določı̑łnica, f. beseda d., das Bestimmungswort, Cig. (T.).
88. določílọ, n. die Bestimmung, Cig. (T.), C., Levst. (Nauk), nk.; prehodno d., die Uebergangsbestimmung, DZ.; zvršitveno d., die Vollzugsbestimmung, DZ.; — die Definition, Jan.
89. določı̑təv, -tve, f. die Bestimmung, nk.
90. dolǫ́čiti, -lǫ́čim, vb. pf. bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., nk.; — definieren, Jan., C.
91. domóči se, -mǫ́rem se, vb. pf. d. se česa, etwas erreichen, h. t.- Cig. (T.).
92. dopomóči, -mǫ́rem, vb. pf. verhelfen, Z.
93. doskočíšče, n. die Niedersprungstelle, Telov.
94. doskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. bis zu einem Ziele springen, im Sprunge erreichen; zaganjajo se, a le malokateri doskoči, Str.
95. dosvẹdǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. pf. bezeugen, ogr.- C.; den Nachweis liefern, DZ.; dosvedočeni letni račun, documentierte Jahresrechnung, DZ.; dosvedočen dolg, eine festgestellte Schuld, DZ.
96. dotóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) mit dem Schenken fertig werden; — 2) dazuschenken, nachfüllen; ni še dosti polna čaša, dotoči še nekoliko.
97. drǫ́čiti, drǫ̑čim, vb. pf. = dregniti, BlKr.; v sršene d., Z.
98. frkǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. impf. kräuseln: lase f., C.; — preja se frkoči, = krotiči se, jvzhŠt.; nos f., die Nase rümpfen, Jan.
99. globočína, f. die Tiefe; nebeška visočina in morska g.; v globočino iti, in die Tiefe steigen; — pren. v globočini njegovega srca, im Innersten seines Herzens, Cig.
100. globǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. impf. tief machen, Mur.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani