Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
novo (137)
-
novočȓkar, -rja, m. der Vertheidiger eines neuen Alphabetes, Preš.
-
novodǫ́bən, -bna, adj. der neuen Zeit angehörig, modern, nk.
-
novokŕščenəc, -nca, m. der Neugetaufte, Cig., Jan.; (po nem.).
-
novokŕščenka, f. die Neugetaufte, Cig., Jan.; (po nem.).
-
novolẹ́tən, -tna, adj. Neujahrs-: novoletno voščilo, darilo.
-
novolẹ̑tnica, f. 1) pogača ali hleb, ki se za božič speče in na mizo dene, pa še le na novo leto načne, BlKr.; — 2) das Neujahrslied, Jan., M.
-
novolẹ̑tnik, m. der am Neujahrstag Geborene, der Neujährling, Cig., Z.
-
novoletnják, m. = novoletnik, Mur., C.
-
novoljúbən, -bna, adj. das Neue liebend, Cig.
-
novoljȗbje, n. die Neuerungslust, Cig.
-
novolȗnje, n. = mlaj, der Neumond, Jan. (H.); — rus.
-
novomášən, -šna, adj. Primiz-.
-
novomȃšnik, m. der Primiziant.
-
novomōdən, -dna, adj. neumodisch, Cig.
-
novonǫ́šən, -šna, adj. neumodisch, C.
-
novoomožèn, -žéna, adj. neu verheiratet (vom Weibe), Jan. (H.); (po nem.).
-
novoožę́njen, adj. neuverheiratet (vom Manne), Jan. (H.); (po nem.).
-
novopečèn, -éna, adj. neugebacken, Cig., Jan.; (po nem.).
-
novoporočèn, -éna, adj. neuvermählt, Jan. (H.); (po nem.).
-
novoporočę́nəc, -nca, m. der Neuvermählte, Jan.; (po nem.).
-
novoporočę́nka, f. die Neuvermählte, Jan. (H.); (po nem.).
-
novorojèn, -éna, adj. neugeboren; (po nem.).
-
novoroję́nček, -čka, m. dem. der Neugeborene, Cig., Jan., M.; (po nem.).
-
novoroję́nčič, m. = novorojenček, Jan. (H.).
-
novoroję́nəc, -nca, m. der Neugeborene, C.; (po nem.).
-
novoroję́nka, f. die Neugeborene, C.; (po nem.).
-
novọ̑st, * f. die Neuheit.
-
novošę́gən, -gna, adj. neumodisch, modern, Jan., nk.
-
novošọ̑lnik, m. ein Gönner oder Vertheidiger der neuen Schule, Str.
-
novọ̑ta, f. die Neuheit, V.-Cig., Jan., M.; — die Neuerung, Cig., Valj. (Rad).
-
novotár, -rja, m. der Neuerer, Cig., nk.
-
novotáriti, -ȃrim, vb. impf. Neuerungen machen, nk.
-
novotárjenje, n. das Neuern, die Neuerungen, nk.
-
novotȃrstvọ, n. die Neuerungssucht, Cig., Jan., nk.
-
novotína, f. = novota, Jan., C.
-
novovę̑rəc, -rca, m. der Neugläubige, Cig., Jan., C., nk.
-
novovę́rən, -rna, adj. neugläubig, Cig., nk.
-
novovę̑rka, f. die Neugläubige, Cig.
-
novovę̑rnica, f. = novoverka, Jan. (H.).
-
novovę̑rnik, m. = novoverec, Jan.
-
novovę̑rski, adj. neugläubig, Cig., Jan., nk.
-
novovę̑rstvọ, n. der Neuglaube, die Glaubensneuerung, Cig., Jan.
-
novozakǫ́nski, adj. neutestamentlich.
-
novozaročèn, -éna, adj. neuverlobt, Jan.; (po nem.).
-
novozaročę́nəc, -nca, m. der Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
-
novozaročę́nka, f. die Neuverlobte, Jan. (H.); (po nem.).
-
čolnovǫ́zən, -zna, adj. čolnovozna postaja, die Kahnstation, DZ.
-
drobnovozlàt, -áta, adj. kleinknotig, Cig.
-
enovǫ́ljən, -ljna, adj. einträchtig, einmüthig, C., Z.
-
enovǫ́ljnost, f. die Eintracht, die Einmüthigkeit, Cig., C.
-
enovǫ́ljščina, f. = enovoljnost, C.
-
lastnovǫ́ljən, -ljna, adj. eigenwillig, Cig.
-
osnovotvòr, -tvǫ́ra, m. der Basenbildner ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
-
plinovòd, -vǫ́da, m. der Rohrstrang der Gasleitung, DZ.
-
plinovǫ́dən, -dna, adj. Gasleitungs-: plinovǫ̑dna cev, die Gasleitungsröhre, Cig. (T.), DZ.
-
računovǫ̑dba, f. die Rechnungsführung, Jan.
-
računovǫ̑dəc, -dca, m. der Rechnungsführer, Levst. (Pril.).
-
računovǫ́dja, m. = računovodec, Jan., nk.
-
računovǫ̑dnik, m. = računovodec, Cig.
-
računovǫ̑dstvọ, n. die Rechnungsführung, Cig., DZ.
-
slinovǫ̑dnica, f. der Speichelgang, Cig.
-
snovotvǫ́rən, -rna, adj. stoffbildend: snovotvorna živila, Erj. (Som.).
-
bȏbje, n. coll. die Beeren: brinovo bobje, C.
-
bŕstən, -tna, adj. 1) knospig; knospenvoll, Cig., Jan.; — 2) üppig (o žitu), Cig.; ječmen brstno raste, Trnovo- Erj. (Torb.); brstni travniki, Erj. (Izb. sp.); (tudi o človeku), Koborid- Erj. (Torb.).
-
1. buhtẹ́ti, -ím, vb. impf. lodern (o ognju) C.; — pren. pričele so ljudske preselbe močno buhteti, Zv.; v njem buhti neka škodljiva ljubezen po novotarstvu, ZgD.
-
cı̑kla, f. = pesa, C., Valj. (Rad); — iz cvikla; hs. cvekla, novogrško σευ̃κλον, Mik. (Et.).
-
čésnov, adj. Knoblauch-; česnova glava, eine Knoblauchzwiebel; česnovo olje, das Knoblauchöl, Cig. (T.).
-
číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).
-
dẹlíti, -ím, vb. impf. 1) theilen: d. na dvoje, na četvero, in zwei, vier Theile theilen; deliti, kar kdo ima, s svojim bližnjim, LjZv.; d. se, sich theilen; reka, cesta se deli; — dividieren ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), nk.; — eintheilen, Jan., Cig. (T.); — scheiden, trennen, Cig., Jan., C.; smrt nas s prijatelji deli, der Tod trennt uns von den Freunden, C.; — 2) vertheilen, spenden; zakramente d.; Mi smo nocoj k vam prišli, Novo leto vam delit, Npes.-K.
-
drę́gati, drę̑gam, vb. impf. ad dregniti; mit einem länglichen Gegenstande stoßen, stupfen; s kolom d. v sršenovo gnezdo; v ogenj d., das Feuer schüren, Cig.; vol drega, der Ochs stößt, C.
-
1. golę̑n, adj. 1) glatt (o zrnju): goleno zrno, t. j. pšenično, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), g. kruh, iz pšenice in rži, brez primesi ječmena ali ovsa, C., Z.
-
goštȃra, f. = steklenica, Notr.- Levst. (Rok.); — prim. hs. gostara iz novogr. γαστέρα, Dan.
-
gríča, f. "bodljivo kostanjevo oplodje", Trnovo, Ben.- Erj. (Torb.).
-
grljevíca, f. das Kienholz (grlovica), Trnovo- Erj. (Torb.); der Kienspan, GBrda.
-
gúštara, f. die Bouteille, Vrtov. (Vin.); — prim. hs. goštara iz novogr. γαστέρα, Dan.
-
hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.- Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.- M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.- Let.
-
jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.- C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).
-
jelı̑čevje, n. = jelovje, der Tannenwald, C.; jeličȇvje, ogr.- Valj. (Rad); — das Tannenreisig, Trnovo- Erj. (Torb.).
-
kámen, m. der Stein; ima trdo srce kakor k.; k. se mi je odvalil od srca, es fiel mir ein Stein vom Herzen; k. lomiti, Steine brechen; k. rezati, den Stein behauen, Dict.; rezani k., der Quaderstein, Cig., Jan., Dalm., nk.; kresilni k., der Feuerstein; dragi k., der Edelstein; lahki k., der Kalktuff, Cig., Jan., C.; gluhi k., der Bimsstein, Z.; scejeni k., der Tropfstein, Trnovo- Erj. (Torb.); beli k., der Weißstein, der Granulit, Cig. (T.); der Kalkstein, C.; sinji k., die Grauwacke, Z.; kisli k., der Alaun, Cig., C.; peklenski k., der Höllenstein, Sen. (Fiz.); mlinski k., der Mühlstein; na dva kamena mleti, mit zwei Mühlgängen, Cig., Jan.; k. vložiti, den Grund legen, M.; temeljni k., der Grundstein, Cig., Jan., nk. ( hs.); = vkladni k., Cig., Jan.; žgani k., der Ziegelstein, C.; vinski k., der Weinstein, Cig., Jan., DZ. (po nem.); k. v mehurju, der Blasenstein, Cig.
-
kı̑s, m. 1) der Essig, Mur., Cig., Jan. ("novozložena beseda", Mur.); — 2) das Oxyd, h. t.- Cig. (T.); — 3) die saure, weinerliche Miene, das Weinen: kes in kis, ZgD.
-
koštrȗnov, adj. Hammel-, Schöpsen-; koštrunovo meso.
-
kuropẹ́nje, n. petelinovo petje, das Hahnengeschrei, Jan., Jurč. (Tug.); — češ.
-
lȃn, lȃna, lanȗ, m. der Lein oder Flachs (linum usitatissimum); l. goditi (mladiti, rositi), den Lein rösten, Cig.; — divji l. der klebrige Lein (linum viscosum), Josch; tudi: das Leinkraut (antirrhinum linaria), Cig., Medv. (Rok.); = matere božje l., Cig.; — novozelandijski l., neuseeländischer Flachs (phormium tenax), Tuš. (B.).
-
lẹ́tọ, n. 1) der Sommer; po leti (letu), im Sommer, zur Sommerszeit; babje l., der Altweibersommer; der Nachsommer, Cig. (T.); — 2) das Jahr; leto je, kar —, ein Jahr ist verstrichen, seit —; leto izpolniti, ein Jahr zurücklegen; otročja leta, die Kinderjahre; moška l., das reife Alter; koliko let imaš? wie alt bist du? ima let polno klet = star je, Podkrnci- Erj. (Torb.); deset let mu je, er ist zehn Jahre alt, Cig.; enih let biti, gleichalterig sein: on je mojih let, er ist in meinem Alter; v najlepših letih, in den besten Jahren; v letih biti, betagt sein; v leta iti, altern, Jan.; še nima let, er ist noch minderjährig; v leta priti, großjährig werden, Jan., = k letom priti, Cig., Jan.; imeti leta, großjährig sein, Cig.; on je že iz let, er ist schon volljährig, Dol.; leta si kupiti, sich großjährig erklären lassen, Št.- C.; navadno leto, das gemeine Jahr; solnčno l., das Sonnenjahr; novo l., das Neujahr; ob novem letu, zu Neujahr; staro leto; na starega leta dan, am Sylvestertage; = na staro l., Navr. (Let.); sveto l., das kirchliche Jubeljahr, das Jubiläum; milostno l., das Gnadenjahr, Jan.; upravno l., das Verwaltungsjahr; društveno l., das Vereinsjahr; šolsko l., das Schuljahr; naborno l., das Stellungsjahr, DZ.; mlado l., das Frühjahr, C.; suho l., ein trockenes Jahr; slabo l., ein Missjahr, Cig.; lačno l., das Hungerjahr, Cig.; vojno l., das Kriegsjahr, DZ.; Skrbi in huda leta, More uboz'ga kmeta, Preš.; to leto, im Laufe dieses Jahres; prejšnje leto, prejšnjega leta, im verflossenen Jahre; letošnje, lansko l., im heurigen, vorigen Jahre; na leta, Jahre lang, Cig.; leto na leto, Jahr aus, Jahr ein; od leta do leta, von Jahr zu Jahr; k letu, nächstes Jahr, aufs Jahr; ob letu, jetzt über ein Jahr, nach Jahresfrist, Cig., Mik., Kr.; ker je že ob letu, weil schon der Jahrestag da ist, Trub.; črez leto dan, über ein Jahr, C., Vrt.; v letu dni, innerhalb eines Jahres, DZ.; leta dni, in einem Jahre, vzhŠt., ogr.- C.
-
lirorę̑pəc, -pca, m. novoholandski l., der neuholländische Leierschwanz (maenura superba), Erj. (Ž.).
-
lisı̑čje, n. der Bärlapp (lycopodium clavatum), Medv. (Rok.), Trnovo ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — der daraus gemachte Ofenwisch, Cig., M.
-
lǫ́va, f. 1) der Fang: Za gnezdece novo, Za slavčico vem; Komu pa to lovo Povedati smem? Vod. (Pes.); — 2) wildes Treiben, wilde Jagd: to je bila lova! Ip.- Levst. (Rok.).
-
mȃklja, f. žitna ali travna bilka, sploh vsaka tenka in dolga betvica, s katero otroci drezajo v murinovo (= der Feldgrille) jamico, da bi ga pregnali iz nje, (makulja) Erj. (Torb.).
-
malínov, adj. 1) Himbeer-; m. grm, der Himbeerstrauch; m. sok, der Himbeersaft; m. kis, der Himbeeressig, Cig.; — 2) malinovo drevo, der Maulbeerbaum, ogr.- M.
-
mándelnov, adj. Mandel-; mandelnovo drevo, der Mandelbaum (amygdalis communis), Cig., Jan.; mandelnova kislina ( chem.), die Mandelsäure, Cig. (T.).
-
margaránov, adj. Granat-: margaranovo jabelko, Dict.
-
máša, f. die Messe; pri maši biti; k maši iti; mašo brati ( germ.) = maševati; pẹ̑ta m., das Hochamt; = velika maša, Cig., Jan.; nova m., die Primiz; šiba novo mašo poje = gute Zucht bildet tüchtige Menschen heran, Npreg.; rana m., die Frühmesse; zorna m., die Mette, Cig.; péta, šésta, sédma, deséta m., die Messe um 5, 6, 7, l0 Uhr, črna m., das Todtenamt; = zadušna m., Jan. (H.); založna m., gestiftete Messe, DZ.; velika, mala m., der Groß-, Kleinfrauentag; med (mej) mašami (-a), zwischen Groß- und Kleinfrauentag, Dol., Št.; mala maša — v vsakem grmu paša, Npreg.- Notr.
-
mrlíka, f. usehlo, a še stoječe drevo, Ip., Trnovo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
-
nabírati, -bı̑ram, vb. impf. ad nabrati; 1) sammeln; vse mano nabira, Ravn.; — novince, vojake n., recrutieren, assentieren; n. konje vojakom, Levst. (Nauk); — v sklad n., Beiträge sammeln, Cig.; — n. se, sich ansammeln; ljudje se nabirajo, es kommen immer mehr Leute zusammen; dolgovi se nabirajo; voda se nabira po jamah; — nabirati, ernten: jeli veliko nabiraš? hast du eine reiche Fechsung? Mur.; — n. se, schwären, Mur., C.; roka se mi nabira, die Hand fängt mir an zu schwären, Mur.; — 2) anreihen: bisere na nit n., Mur., Cig.; osnovo n., die Fäden des Aufzuges einlesen, Cig.; — 3) in Falten legen, fälteln: v gube n., Cig.; lice na jok n., ein weinerliches Gesicht machen, Pavl.; — 4) aufs Korn nehmen, C.; — 5) uha komu n., Vorwürfe machen, C.
-
nágəljnov, adj. Nelken-; nageljnovo cvetje, die Nelkenblüte.
-
nájti, nájdem, vb. pf. 1) finden; česar si iskal, to si našel; ausfindig machen: najdi mi kupca, verschaffe mir einen Käufer; entdecken; novo deželo n.; — 2) n. se, zusammenkommen: v Jeruzalemu se je bilo ljudi že brez števila našlo, Ravn.
-
naredíti, -ím, vb. pf. machen; n. novo toporišče sekiri; n. suknjo; n. iz zlata tele; narejene cvetlice, künstliche Blumen; n. šotor, ein Zelt aufschlagen; vozel n., einen Knoten schürzen; n. postavo; kaj si zopet naredil? was hast du wieder angestellt? veliko škode komu n.; — n. koga za kaj, jemanden zu etwas machen; — hudo n. koga, jemanden arg zurichten, Zv.; to nas je naredil! der hat uns mitgespielt! Gor.; — n. za kaj s kom, mit jemandem etwas abmachen, Cig., Jan., C.; — n. komu, einem etwas anzaubern, ihn verhexen; narejeno mi je; v svoji jezi mu je slepar naredil, da ga je hodila vsako noč mora tlačit, LjZv.; — bereit machen: naredi mi konja, Zilj.- Jarn. (Rok.); — verfügen, Mur., Cig., Jan., DZ.; — n. se, sich bilden, entstehen; mehurček, krasta se mu je naredila; — sich stellen: n. se hudega, jeznega; — n. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, Svet. (Rok.).
-
nasnǫ̑va, f. der Anschlag, die Anstiftung, Cig.; pričeti nasnovo, Škrinj.
-
nòv, * nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Soška dol.- Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.
-
ocẹ̑ł, f. der Stahl, Cig. (T.), Mik., C., kajk., ogr.- Valj. (Rad); tudi: òcẹł, Valj. (Rad); — prim. stsl. ocêlь, novogr. ἄτζαλου, stvn. ecchil iz: srlat. acuale, Mik. (Et.).
1 101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani