Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

nov (601-700)

  1. sinǫ́vəc, -vca, m. 1) des Sohnes Sohn, der Enkel, Mur., Jan., C., BlKr.; — 2) = bratič, der Brudersohn, Cig., Jan.; ( hs.).
  2. sinǫ́vən, -vna, adj. = sinovski, C.
  3. sinǫ́vka, f. 1) = sinova hči, vnuka, Z., Vod. sp.; — 2) = bratova hči, bratična, Cig., Jan., Vod. sp.; ( hs.).
  4. sinǫ̑vlja, f. 1) die Schwiegertochter, V.-Cig., Jan.; Tastu sinovlja bom, Vod. (Pes.); — 2) = sinova hči, vnuka, Vod. sp.
  5. sinǫ̑vljək, -vljəka, m. = sinov sin, vnuk, (-vlik) Vod. sp.
  6. sinǫ̑vlji, adj. des Sohnes, Dol.- Mik.; sinovlja ljubezen, BlKr.; sinovlja žena, die Schwiegertochter, Dict.; sinovlji sin, des Sohnes Sohn, Levst. (Zb. sp.); očina duša je tako dobro moja, kakor sinovlja duša, Dalm.
  7. sinǫ̑vski, adj. Sohnes-, wie von einem Sohne, kindlich; po sinovsko skrbeti za koga, Jurč.
  8. sinǫ̑vstvọ, n. die Sohnschaft, die Kindschaft, Cig., Jan., Rog.- Valj. (Rad).
  9. sinǫ̑vščina, f. die Sohnschaft, ogr.- Valj. (Rad).
  10. skoznovȃnje, n. das Wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  11. skoznováti, -ȗjem, vb. impf. wachen, ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad); — s. na kaj, auf etwas achten, ogr.- C.
  12. slanǫ́vrat, m. der Hahnenfuß (ranunculus), ( nam. solnovrat "sich nach der Sonne wendend"), Tolm.- Erj. (Torb.).
  13. slẹzę̑novəc, -vca, m. die Malve (malva), Jan., (selz-) Cig.; divji s., die wilde Malve oder Rosspappel (malva silvestris), (selz-) Tuš. (R.).
  14. slinovína, f. der Speichelstoff, das Ptyalin, Cig., Jan.
  15. slinovǫ̑dnica, f. der Speichelgang, Cig.
  16. slinǫ́vrat, m. = slanovrat, samojed, C.
  17. slónov, adj. Elephanten-; slonov rilec, der Elephantenrüssel; slonova kost, das Elfenbein.
  18. slonovína, f. das Elephantenfleisch, Z.; die Elephantenhaut, Z., DZ.
  19. smę́tanov, adj. Rahm-; smetanova juha, C.
  20. smę́tanovka, f. der Rahmlöffel, C.
  21. smolínovəc, -vca, m. der Wacholder, C.
  22. smrlínovəc, -vca, m. 1) der Wacholderstrauch, Cig., C.; — 2) = brinovec, der Wacholderbrantwein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  23. snǫ̑v, -ı̑, f. 1) der Stoff, (woraus etwas besteht), nk.; — 2) das Thema (der Stoff zu einer Schrift, einer Rede), Jan., nk.; — 3) = osnova, das Thema ( gramm.): s. imenovalnikova, Levst. (Nauk).
  24. snóva, f. 1) = osnova, snutek, die Kette, der Aufzug am Webstuhle, Cig., C.; — 2) die Anlage, die Bestandtheile, C.; — 3) der Stoff, Cig., Jan.
  25. snováč, m. 1) der Schweifhaspel, C.; — 2) der Anzettler, Cig.; hudič, snovač in pomagač pri vseh čarah, Navr. (Let.); — 3) die Weberspinne (tetragnatha extensa), Erj. (Z.).
  26. snováča, f. der Weberhaspel, C.; — pl. snovače, der Anschweifrahmen, Jan.
  27. snovála, n. pl. der Scherrahmen (ein großer Weberhaspel), Cig.; — polj.
  28. snováłən, -łna, adj. Zettel-, Jan. (H.).
  29. snovȃłnica, f. 1) das Lesebrett, das Laufbrett der Weber (ein Brett mit Löchern), V.-Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); — 2) die Weife, die Anschweifspule, der Scherrahmen, Jan.; — 3) nam. sovalnica, das Weberschiffchen, Jarn., Cig., Jan., DZ., Burg. (Rok.), Fr.- C., Gor.
  30. snovȃłnik, m. = snovalnica 2), der Scherrahmen, das Zettelrad, Jan.
  31. snoválọ, n. die Weife, die Garnwinde (ein großer Haspel der Weber), Guts.- Cig., Jan.
  32. snovȃnje, n. das Anzetteln; ( fig.) Cig., nk.; — das Errichten, das Gründen, nk.; — s. misli, der Gedankengang, Jan. (H.).
  33. 1. snováti, snújem, vb. impf. 1) anzetteln (beim Weben); — anweifen, Mur.; črevljar dreto na komolec snuje, Kr.; — 2) defilieren, Z.; cela vojska snuje memo njega, Ravn.; — 3) anstiften, im Schilde führen; s. kaj hudega; hudobne naklepe s., Cig., Jan.; razprtje, hudobijo s., Škrinj.- Valj. (Rad); — stiften, errichten, gründen, nk.; — ( praes. snovȃm, Habd., Mur., Jan.).
  34. 2. snováti, snȗjem, vb. impf. = sanjati; s. se = sanjati se, Z.; (snuvati) C.
  35. snovȃvəc, -vca, m. der Anzettler (tudi fig.), Cig.
  36. snóvən, -vna, adj. stofflich, Jan.; Stoff-, Nov., C.; — körperlich, materiell, Cig., Jan.; snovno, in concreto, Cig., Nov.
  37. snovína, f. der Stoff, der Gegenstand, Nov.- C., Zora.
  38. snóvnost, f. die Körperlichkeit, Cig.
  39. snovotvǫ́rən, -rna, adj. stoffbildend: snovotvorna živila, Erj. (Som.).
  40. snǫ̑vstvən, -tvəna, adj. materiell, Cig.
  41. snǫ̑vstvọ, n. das Materielle, Cig.
  42. sołnovràt, -vráta, m. = solnčica, die Narcisse, C.; — tudi: der Hahnenfuß (ranunculus), Goriš.
  43. sostanovȃvəc, -vca, m. der Mitwohner, Jan. (H.).
  44. sostanovȃvka, f. die Mitwohnerin, Jan. (H.).
  45. sostanovník, m. der Mitwohner, Jurč.
  46. soustanovı̑telj, m. der Mitbegründer, nk.
  47. spominováti, -ȗjem, vb. impf. 1) s. kaj, an etwas denken: s. poslednjo sodbo, Schönl.; — s. koga, jemandes Andenken feiern, Svet. (Rok.); — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, Z.; — 3) s. se = spomenjati se, spomenkovati se, Dict.
  48. spomnováti, -ȗjem, vb. impf. = spominjati, Burg.
  49. srnovína, f. = srnina, Mur.
  50. sršę́novəc, -vca, m. = sršenar, Levst. (Nauk).
  51. stanováłən, -łna, adj. wohnbar, Cig.; — Wohn-: stanovȃłna hiša, Zv.; stanovalno poslopje, das Wohngebäude, Levst. (Pril.).
  52. stanovalíšče, n. die Wohnung, das Quartier, die Behausung, Cig., Jan., nk.; — = bivališče, der Wohnort, Cig., Jan.
  53. stanoválọ, n. die Wohnung, C.
  54. stanovȃnje, n. 1) das Wohnen; — 2) die Wohnung; s. najeti, oddati, odpovedati; s. samo na sebi, das Naturalquartier, Levst. (Pril.).
  55. stanováti, -ȗjem, vb. impf. 1) die Wohnung, das Quartier haben, wohnen; sam, z drugimi s.; — hausen, Cig.; Od prvega tukaj Stanuje moj rod, Vod. (Pes.); — 2) beherbergen: s. koga, C., Npes.-Vraz.
  56. stanovȃvəc, -vca, m. der Bewohner, der Einwohner.
  57. stanovȃvka, f. die Bewohnerin, die Einwohnerin.
  58. stanovȃvstvọ, n. die Bewohnerschaft, Cig.
  59. stanǫ́vən, -vna, adj. 1) Wohnungs-: stanǫ̑vnọ društvo, der Wohnungsverein, DZ.; — 2) sicher, gewiss: ta reč ni stanovna, Svet. (Rok.).
  60. stanovíłən, -łna, adj. constitutiv, Cig. (T.).
  61. stanovína, f. das Quartiergeld, Cig., C., Nov.; — der Miethzins, C.
  62. stanovíšče, n. 1) miza nima stanovišča, der Tisch hat keinen festen Stand, Goriš.; — 2) die Wohnung, der Aufenthaltsort, Levst. (Nauk); der Wohnsitz, DZkr.; — 3) der Standpunkt, der Gesichtspunkt, Jan., Cig. (T.); zdravniško s., Levst. (Pril.); ( hs.).
  63. stanovı̑t, adj. 1) beständig, beharrlich, Cig., Jan., Trub., Dalm., Jsvkr.; stationär, Cig. (T.); stanoviti dohodki, nachhaltige Rente, Levst. (Nauk); — 2) bestimmt, Dalm.- Cig., DZ.; zemlja ima stanovit tek, Cig.; stanovito, gewiss, ogr.- C.
  64. stanovítən, -tna, adj. standhaft, charakterfest; s. biti; — beständig, beharrlich, ausdauernd; — haltbar, stanovitno vino; stanovitna barva; — definitiv, bestimmt, festgesetzt, Cig., Jan.; stanovitna cena, plača, Cig., Jan.; stanovitni prazniki, unbewegliche Feiertage, Cig.; — sicher: stanovitne roke biti (pri streljanju), Zv.; — sicher, gewiss, Meg.; — träge ( phys.): eter je pač s., teže pa nima nobene, Žnid.
  65. stanovíti, -ím, vb. impf. festsetzen, statuieren, Cig. (T.); tehnični izrazi se stanove ob enem z vednostmi, Levst. (Zb. sp.); — stsl.
  66. stanovítnost, f. die Standhaftigkeit, die Beständigkeit, die Beharrlichkeit, die Ausdauer; — die Haltbarkeit; — das Beharrungsvermögen (der Körper), Zora.
  67. stanovı̑tost, f. = stanovitnost, Cig., C.; das Beharrungsvermögen ( phys.), Cig. (T.).
  68. stanovníca, f. die Einwohnerin, Valj. (Rad).
  69. stanovník, m. der Bewohner, der Insaß, Mur., Cig., Jan., Vrt., Zora, Žnid.; — der Einwohner, Mur., Cig., Jan., Levst. (Nauk).
  70. stanovnína, f. der Quartierzins, Cig., DZ.
  71. stanovnı̑štvọ, n. die Bewohnerschaft, Z., nk.; — die Bevölkerung, DZkr.
  72. stanǫ́vski, adj. 1) Standes-, nk.; — 2) Stände-, ständisch, die Landstände betreffend, Landschafts-, Cig., Jan., nk.
  73. stanǫ̑vstvọ, n. die Landstandschaft, das Ständewesen, Cig., Jan.
  74. starẹjšinováti, -ȗjem, vb. impf. = za starejšino biti, C.
  75. stremę́novəc, -vca, m. der Strahlenkies, Cig. (T.), C.
  76. stržę̑nov, adj. Baummark-, Cig.; strženova plast, die Markschicht, Cig. (T.); — strženovi stremeni, die Markstrahlen, Tuš. (B.).
  77. stržę̑novəc, -vca, m. strženovci, Röhrenkorallen, Cig. (T.).
  78. svobodnovę̑rəc, -rca, m. der Freigläubige, der Freigeist, Cig.
  79. svobodnovę́rən, -rna, adj. freigläubig, Cig.
  80. svobodnovę̑rje, n. die Freigeisterei, Cig.
  81. svobodnovę̑rski, adj. freigeisterisch, Cig.
  82. ščetínovəc, -vca, m. das Borstengras (nardus), Z., Medv. (Rok.).
  83. škorpijǫ̑novka, f. das Jakobskraut (senecio Jacobaea), C.
  84. španovı̑ja, f. die Gemeinschaft: v španoviji imeti kako posestvo, kak obrt itd.; v španoviji krava crkne, Npreg.- Valj. (Rad); — prim. špan.
  85. terpentīnov, adj. Terpentin-: terpentinovo olje.
  86. terpentīnovəc, -vca, m. der Terpentingeist.
  87. tonǫ̑vščica, f. die Lachmöve (larus ridibundus), Cig., Jan., Erj. (Ž.); (tǫ́novščica) Frey. (F.).
  88. tonǫ̑vščičjak, m. der Mövenkoth, Cig.
  89. trnínovəc, -vca, m. die Schlehe, C.
  90. tŕnov, adj. Dorn-, aus Dornen; trnov grm, trnov venec.
  91. trnováča, f. der Dornstock, kajk.- Valj. (Rad).
  92. tŕnovəc, -vca, m. der Dornbaum, der Dornstrauch, Cig., Jan.
  93. trnovı̑t, adj. dornenvoll, Jan. (H.).
  94. tŕnovje, n. coll. = trnje, Cig., Jan., M., Bes.
  95. tŕnovka, f. 1) die Dornruthe, der Dornstock; bodeča t.; — 2) neka hruška, katere drevo je trnovo, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.); — 3) der Zeisig, Guts.- Cig., Pot.- M.
  96. tropínovəc, -vca, m. der Weintreberbrantwein.
  97. tulipānovəc, -vca, m. der Tulpenbaum (liriodendron tulipiferum), Tuš. (B.).
  98. uganováti, -ȗjem, vb. impf. = uganjevati, Cig.
  99. unovíti, -ím, vb. pf. = ponoviti, erneuern, M.
  100. uravnovȃtelj, m. der Regulator ( mech.), Cig. (T.).

   101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA