nov (2.401-2.500)

2401. tŕgati, tȓgam, vb. impf. 1) reißen, zerreißen; obleko t.; voda trga bregove; čebele t., die Bienen ausbrechen, Cig., Por.; — ( pren.) srce t., das Herz zerreißen; sinove besede so jej trgale srce, Erj. (Izb. sp.); t. se, reißen, zerreißen ( intr.); obleka, nit se trga; — beseda se mu trga, er bleibt in der Rede stecken, Ravn.; — 2) pflücken; cvetlice, sadje t.; (grozdje) t., Weinlese halten; — 3) verkürzen; t. komu plačilo; vsakemu hlapcu plačo trga; — 4) t. se, sich herumreißen, raufen; (sneg gre), kakor bi se berači trgali, Zv.; — t. se za kaj, sich um etwas reißen; trgajo se za blago, die Ware hat einen reißenden Abgang; ne bodem se trgal za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen; — 5) t. se, sich erbrechen, Mur., C.; — 6) trga me, ich habe das Reißen; trga me po udih, po roki.
2402. trijánčenje, n. = potrkavanje na zvonove, Jan.
2403. trijánčiti, -ȃnčim, vb. impf. = potrkavati na zvonove, Št.- Cig., Jan., Kor.- M.
2404. tŕkəlj, -klja, m. 1) der Klöpfel, der Schlägel, Mur., Cig., C.; — der Prügel, C.; — 2) der Baumklotz, Cig., Jan., M., C., Zv., KrGora; — = okrogel kos debla v polenovi dolgosti: deblo je dalo osem trkljev, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
2405. tȓklje, f. pl. glasbeno orodje: das Hackbrett, Z., Nov. ( Št.)- Pjk. (Črt.); (trklja, Jan.).
2406. tŕnjev, adj. = trnov; trnjeva krona.
2407. tŕnjevəc, -vca, m. = trnovec, Jan.
2408. tŕnjevka, f. 1) = trnovka, die Dornruthe; — 2) der Zeisig (fringilla spinus), Frey. (F.).
2409. trǫ̑bəc, -bca, m. 1) der Hornbläser, der Trompeter, Cig., Jan., M., nk.; — ( die Drohne, Jan., C.; prim. češ. trubec); — 2) das Maul, die Schnauze, V.-Cig.; konjski t., C.; vragov t., ogr.- C.; babam koga v t. vreči, jemanden bei den Weibern ins Gerede bringen, Glas.; der Rüssel, Jan., C.; slonov t. Cig. (T.); — 3) der hervorragende Theil an einer Kanne u. dgl., die Schnaupe, Cig.; — der Spitzmund, Z.; — 4) das Pfeifenmundstück, Cig.; — 5) die Lippe, Cig., C.; trobci, die Lippen, M., Ist.; ( hs.); — 6) ein Mensch mit aufgeworfenen Lippen, M.
2410. trobẹ̑łka, f. die Röhre, Mur., Cig.; das Pfeifenrohr, Let., Nov.
2411. trobílọ, n. 1) das Blasinstrument, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., nk.; — 2) das Sprachrohr, Jarn., Mur., C.; = govorno t., Cig., Jan.; — 3) ein thörichter Schwätzer, Mur., Cig., Nov., Savinska dol.
2412. trọ̑j, num. dreierlei; troje vino; troje, drei: troje otrok; troje živinčet; troje ljudi; troje nogavice, rokavice, hlače; vsi troji vaščani, die Bewohner aller drei Dörfer, LjZv.; — glede pomenov prim. deseter.
2413. trǫ̑jka, f. 1) die Drei, der Dreier; — 2) eine Zahl von dreien, das Kleeblatt ( fig.), Cig., LjZv.; — 3) das Dreigespann, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); — 4) trojko biti = na tri zvonove pritrkavati, Cig.
2414. trǫ̑mba, f. 1) die Trompete, Cig., C.; dober dušni pastir je grmeča tromba grešnikom, Slom.; — 2) die Wasserröhre, C.; — das Brunnenrohr, Rez.- C., Vrtov. (Km. k.); — die Pumpe, Cig., Nov.; — 3) das Stiefelrohr, Rez.- C.; — 4) ein hölzerner Mörser, C.; — 5) morska, peščena t., die Wasser-, Sandhose, Jan. (H.); pogl. troba 3); — prim. it. tromba, die Trompete, die Wasserpumpe.
2415. tropı̑nščnica, f. der Tresterwein, Mur.; — = tropinovec, der Tresterbrantwein, Mur.
2416. trpolẹ́ti, -ím, vb. impf. flackern, Cig., Jan., Nov.- C., Žnid., Dol.
2417. tŕsən, -sna, adj. 1) Reben-; tȓsnọ perje; — 2) zähe: meso je trsno, t. j. pusto in trdo, Trnovo v Gozdu- Erj. (Torb.); trsna in žilava koža, LjZv.; — sehnig, Erj. (Min.).
2418. tȓsnica, f. die Rebenschule, Nov.- C., nk.
2419. tŕta, f. 1) eine biegsame, gedrehte Ruthe, die Wiede; šel je v brezovo goščo trto rezat, da bi zvezal butaro, Jurč.; — iz trte kaj izviti = vom Zaune brechen; izgovor je dober, če je tudi iz trte izvit; mora biti, da bi se imelo iz trte izviti, Met.; — t. smokev, ein Kranz Feigen, C.; — 2) (vinska) t., die Weinrebe; trta je obrodila; — 3) kozja t., das Geißblatt (lonicera caprifolium), Nov.- C.; tudi: mrtva t., Gor.
2420. tȓtar, -rja, m. 1) = kdor trte vije, C.; — 2) der Weinlaubrüsselkäfer (rhynchites betuleti), Nov.
2421. tȓtnica, f. = trsnica, die Rebenschule, Nov.
2422. trȗp, m. 1) der Rumpf, Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- Valj. (Rad), Erj. (Som.); vaje s trupom, Rumpfübungen, Telov.; — der Körper, Jarn., ogr.- Mik.; bes. der todte Körper, die Leiche, Jarn., Bes., Nov.; — 2) der Baumklotz, Cig.; — ein Felsblock, Cig., C.; — der Schaft einer Säule, Cig. (T.), DZ.; — der Schiffsrumpf, DZ.
2423. tȓžnica, f. das Handlungslocale, das Kaufgewölbe, SlN.- C., Nov.
2424. ubı̑jstvọ, n., Mur., Cig., C., Nov., pogl. uboj.
2425. ubírati, -bı̑ram, vb. impf. ad ubrati; 1) entsprechend wählen o. einrichten, ordnen: previdnost božja ubira narodom usodo, Cig.; u. kaj po čem (nach etwas richten), Cig.; — in Einklang bringen, harmonisch stimmen: u. strune, zvonove; — u. se, harmonieren, Jan.; ineinander greifen: zobje pri mlinskem kolesu se ubirajo s cveki, Poh.; — 2) gewahr werden, bemerken, Jan.; — 3) falten, in Falten legen, Mur., Cig., Jan.; u. srajco, Mur.
2426. ubráti, -bérem, vb. pf. 1) in entsprechender Weise auswählen: ni mogel prave besede ubrati, er konnte nicht das rechte Wort finden, Jurč.; vsakemu je ubrala katero, da je ni brž pozabil, Glas.; u. jo komu po volji, es einem recht machen, Cig.; — u. si, ersinnen, C.; — entsprechend einrichten, in Einklang bringen: u. kaj po čem (nach etwas richten), Cig.; — vse ubrano imeti, alles schön geordnet haben, C.; — harmonisch stimmen; u. citre, zvonove; ubrane citre, ubrani zvonovi; ubrano petje, harmonischer Gesang; — ubran, rhythmisch, Cig. (T.); — u. katero, ein Musikstück aufspielen, einen Gesang anstimmen, Jan.; — 2) u. pot, den Weg nehmen, Levst. (Zb. sp.), Jurč., Erj. (Izb. sp.); u. pot pod noge, sich auf den Weg machen, Jurč., Zora; u. tek, den Lauf nehmen, Vrt.; — 3) gewahr werden, bemerken, ersehen, Jan.; izmed množice u. koga, Ig (Dol.); oči, precej široko odprte, nobene reči ne uberejo, Glas.; dobro sem bil njegov obraz v oči ubral, ich habe mir sein Gesicht gut angesehen, Jurč.; — 4) in Falten legen, falten, Mur., Cig., Jan.
2427. učákati, -čȃkam, vb. pf. durch Warten seinen Zweck erreichen, erwarten; — erleben, erreichen; u. kaj ali česa; kaj smo vse učakali! u. visoko starost, Cig.; u. novega leta, spomladi; = u. se: u. se večera, SlN.
2428. udǫ́bən, -bna, adj. bequem, C., Nov., nk.; — rus., češ.
2429. udomačı̑təv, -tve, f. die Heimischmachung, Nov.- C.; državljanska u., die Naturalisierung, DZ.
2430. udomǫ́viti, -ǫ̑vim, vb. pf. einheimisch machen, — in seine Heimat bringen, einheimen, Cig., ogr.- Mik., C.; u. se, sich häuslich niederlassen, sich ansiedeln, heimisch werden, Mur.- Cig., C.; u. se v novo hišico, Slom.; udomovljen, ansässig, Jan. (H.).
2431. 1. ugəníti, -gánem, vb. pf. = 1. uganiti: 1) errathen; — 2) festsetzen: naj bo, kakor ste ugenili, Dol.; (ta dva glagola [uganiti, ugeniti] raznih korenov sta se v narodnem govoru pomešala).
2432. uglobljénje, n. die Vertiefung, Cig. (T.); u. vodnjaka, Nov.
2433. ugnída, f. das Geschwür, (ugnjida) Cig., (vgnjida) Mik.; u. v koži, Nov.
2434. uhajȃvəc, -vca, m. der Flüchtling, der Deserteur, Cig., M., DZ., Nov.
2435. uhítati, -hı̑tam, vb. pf. entführen, Cig., Nov.- C.; Turčini so prijahali, Alenčico ti vhitali, Npes.-K.; davontragen, M.; skrivaj kaj črez mejo u. (schmuggeln), Vrtov. (Km. k.).
2436. ukoreníčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. Wurzeln bekommen, sich bewurzeln, Nov., nk.; ukoreničene trte, bewurzelte Reben, nk.; — sich einwurzeln, Cig., Jan., M.; šega se ukoreniči, Vrtov. (Km. k.).
2437. ukúpiti, -im, vb. pf. = kupiti, Cig., Nov., Svet. (Rok.), Idrija.
2438. umòł, -móla, m. die Hervorragung, die Anhöhe, Cig., Nov.- C.; — der Vorsprung, Jan.
2439. umováti, -ȗjem, vb. impf. raisonnieren, philosophieren, V.-Cig., Cig. (T.), C., nk.; u. po pravilih logike, Nov.
2440. uplemę́njati, -am, vb. impf. ad uplemeniti, DZ., Nov., nk.
2441. uprȃvnik, m. der Verwalter, der Administrator, Cig., Jan., DZ., Nov.
2442. uravnávati, -am, vb. impf. = uravnovati.
2443. uravnílọ, n. 1) das Regulativ, DZ.; — 2) der Vergleich: u. o novčni vsoti, DZ.
2444. uslužbíłən, -łna, adj. Anstellungs-: uslužbı̑łnọ pismo, Nov.
2445. ustanȃvljati, -am, vb. impf. ad ustanoviti, nk.
2446. ustȃva, f. 1) die Einstellung, Cig., Jan.; die Suspension, Jan.; u. službe, DZ.; — 2) die Hemmung, das Hindernis, Cig., Jan., C.; — 3) die Regelmäßigkeit: stanovitna u. ali red (v pisavi), Vod. (Izb. sp.); — 4) die Verfassung, die Constitution, Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jezikih).
2447. ustrójən, -jna, adj. organisch, Jan., Cig. (T.); Organisations-: ustrǫ̑jnọ ustanovilo, das Organisationsstatut, DZ.; ustrojni pravilnik, das organische Reglement, DZ.
2448. usušílọ, n. 1) die Trockenlegung, die Entwässerung, Levst. (Močv.), Nov.; — 2) die Eintrocknung, das Eingehen ( z. B. der Früchte), Cig.
2449. utẹsnı̑təv, -tve, f. die Einschränkung, die Beschränkung, Cig. (T.), DZ., Nov.
2450. uzę̑ba, f. das Erfrieren, Cig., Nov.
2451. užéniti se, -žę́nim se, vb. pf. eine Missheirat eingehen, Nov., Dol.
2452. v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.- Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. ( LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.- Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; ( nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
2453. valı̑łnica, f. der Brutkasten, Cig., Jan., C., Nov.
2454. 1. valìš, -íša, m. 1) das Gerölle, Mik.; ulice so polne blata in vališa, Bes.; cela groblja skal, kamenov in vališa, Bes.; — 2) bolj okroglast, lepo rejen prasiček, BlKr.; — 3) = kosturica, sključek, das Taschenmesser, vzhŠt.- C.
2455. válj, m. 1) der Cylinder, Cig. (T.), Cel. (Geom.), Žnid., DZ., Nov.; — die Walze, V.-Cig., Jan., DZ., Zora; — die Welle, der Wellbaum, Cig., Jan., M.; — 2) die Walzenschnecke (voluta), Erj. (Z.).
2456. vančən, -čna, adj. Sveti, sveti, vančno solnce (allsehende Sonne?), Nov. 1857, 71.
2457. varíti, -ím, vb. impf. 1) sieden machen, kochen, Mur., Cig., Nov.; kašnate klobase varijo, t. j. nekoliko kuhajo, vzhŠt.; — brauen, Cig.; pivo v., Levst. (Nauk); — 2) schweißen; železo v.; — (= spajati, löthen, Mur., Cig., Jan., nk.).
2458. vȃrščina, f. die Sicherheit; die Sicherstellung: varščino dati, Cig.; — die Caution, Cig., DZ., Nov., nk.; das Vadium, Cig., Nov.
2459. vȃruh, m. = varih; (tako se piše beseda v novejšem knjištvu; benetski Slovenci izrekajo v tej besedi čisti u, Erj. [Torb.]).
2460. vȃtəł, -tla, m. die Elle; na vatle, ellenweise; — prim. furl. vuàdul, palica, Štrek. (Arch.), ( Levst. ( Nov. XXVI. 126.) prim. srvn. waldellen [Waldelle]).
2461. vbȃdar, -rja, m. eine Art Rüsselkäfer: der Apfelstecher (rhinchites Bacchus), Nov.; tudi: der Pflaumenbohrer (rhynchites cupreus), Nov.
2462. vdẹjáti, vdẹ́ti, vdẹ́nem, vb. pf. hineinthun, hineinsetzen, hineinfügen; v. nit v šivanko, einfädeln; tudi: šivanko vdeti, Gor.- DSv.; v. nov zob v čeljust; vdeti vrata, die Thüre einhängen, Gor.- DSv.; — v. jo, es treffen, Jan., C.; — v. se, hineingerathen: otroci se dostikrat vdenejo mej klade, da ne morejo nikamor, Notr.; — v. se, in eine Klemme kommen, M.
2463. vẹ́ča, f. 1) die Steuer, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Jan.; die alte Giebigkeit ( opp. novice, die neuen Auflagen), Kor.- Jarn.; na večo iti, Steuern zahlen gehen, Jarn.; — 2) pl. veče, der Rechtsstreit, C.
2464. 1. vẹ́ga, f. die Schiefe, die Neigung, Mur., Cig., C., Met., Nov.
2465. vẹ́havəc, -vca, m. der Schwankende, der Unentschlossene, Nov.
2466. 2. vẹ̑k, m. 1) die Kraft, Meg., Dict., V.-Cig., Jan., C.; on bo ljudem moč ino vek dal, Trub.; ti si moj vek! Dalm.; k veku pripraviti, erquicken, Dict.; človek na stare dni ali bolnik nima veka, BlKr.; sol vek izgubi, Trub.; iz hlebca bo ves vek prešel, Dol.- Mik.; — 2) das Lebensalter, Mik., Erj. (Som.); — 3) das Zeitalter, Mur., Cig., Jan., nk.; Zlati vek zdaj Muzam kranjskim pride, Preš.; — stari, srednji, novi v., das Alterthum, das Mittelalter, die Neuzeit, Jan., nk.; — das Jahrhundert, Mur., Cig., Jan., nk.; — na veke, na vse veke, in alle Ewigkeit; od veka, von Ewigkeit her, Cig.; iz veka v vek, C.; na vek in veke, immerdar, = na vek veka, C.
2467. velikovẹ̑dəc, -dca, m. der Vielwisser, Nov.- C.
2468. velják, m. ein angesehener Mann, der Magnat; ljuba gospoda, to je, vi veljaki! Dalm.; oblastniki in veljaki, Trub.; cerkovni veljaki, die Prälaten der Kirche, Krelj; — der Machthaber, Nov.; — die Autorität, Levst. (Močv.).
2469. vę́rovən, -vna, adj. glaubwürdig, Cig. (T.), DZ., Nov.
2470. vę́rovnost, f. die Glaubwürdigkeit, Cig. (T.), DZ., Nov.
2471. vésti, védem, vb. impf. 1) führen, Jan., Ravn., nk.; (po drugih slov. jez.); z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; — 2) vede me, es gelingt mir: vse jo vede, kar ona hoče, Levst. (Rok.); — reč mi vede, die Sache schlägt zu meinem Vortheil aus, Cig.; ne bo jim vedlo, es wird ihnen nicht gelingen, C.; — 3) nützen, helfen: vede, es hilft, V.-Cig.; nič ne vede, Cig.; malo vede, C.; nič ti ne vede moje govorjenje, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 4) blago dobro vede, die Ware findet Abnahme, ne vede, findet keine Abnahme, Cig., Svet. (Rok.); — 5) za denar me trdo vede, es geht mir knapp mit dem Gelde, LjZv.; — 6) v. se, Ravn.; sich aufführen, sich betragen; vedel je, kako nesramno se vedeta sinova, Ravn.; — 7) kako se ti vede? wie geht es dir? Cig.; — kupčija se mu dobro vede, seine Ware findet einen guten Absatz, Cig.; delo se nam po sreči vede (geht glücklich vonstatten), Ravn.; ni se mu vedlo, kakor je sam hotel, LjZv.; — 8) v. se za kaj, sich um etwas handeln, C.
2472. vezljìv, -íva, adj. fest zusammenhangend: vezljiva zemlja, Nov., Bes.
2473. vinǫ́gradstvọ, n. der Weinbau, Nov.- C.
2474. vı̑nstvọ, n. der Weinbau, die Weincultur, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., DZ., Dol.; v teh krajih je dosti vinstva, iz vinstva kaj dobiti, Dol.
2475. vı̑t, f. 1) die Schraube, Jan., Nov.- C.; die Weinpressschraube: na viti visi prešni kamen, jvzhŠt.; — 2) der Schraubengang, das Schraubengewinde, Cig.
2476. vitȃł, -ȃla, m. = vitel 4), Jan., Nov.
2477. vítica, f. 1) die Ranke, Jan., C., Tuš. (B.); — 2) der Rebenzweig, Jan.; — 3) der Ring, Mik.; — 4) der Wachsstock, Nov., vzhŠt.
2478. vládanəc, -nca, m. der Unterthan, Let., Nov.
2479. vladavína, f. 1) die Regierungsform, Cig. (T.), Nov.; — 2) der Regierungsbezirk, das Reich, C.
2480. vlȃg, adv. = v lag, langsam, sanft, C.; vlag gredoč dež, Nov.
2481. vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.- M., C., Hip. (Orb.), Cerknica ( Notr.)- Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.- Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.- Kres; — 7) der Zug ( z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.- Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.
2482. vlẹ̑k, m. 1) der Zug, Guts., Cig., ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) eine Vorrichtung zum Ziehen: übhpt. die Maschine, ogr.- C.; potoci gonijo kola mlinov in vlekov, ogr.- Valj. (Rad); — 4) das Gereiß: reč ima vlek, vlek je za njo, die Sache findet reißende Abnahme, ist sehr gesucht, C.; vlek je za-me, man reißt sich um mich, C.; — der Zank, V.-Cig.; — 5) die Schleppe (am Kleide), Jan.
2483. vnánjščina, f. das Äußere, Jan., Cig. (T.), Nov.
2484. vníti, vnídem, vb. pf. hineingehen, eintreten, Mik., Let., Nov., Vrt.
2485. vodoskòk, -skǫ́ka, m. der Wasserfall, Jan., Ist.- Nov.
2486. vodotrẹ̑bnik, m. der Bagger, Levst. (Močv.), Nov.
2487. vodovlàk, -vláka, m. die Wasserpumpe, Cig., Nov.
2488. vȏłčič, m. 1) ein junger Wolf, Mur., Cig., Jan.; — tudi: vołčìč, -íča: vigredni snežiči so žitni volčiči = der Frühlingsschnee ist dem Getreide schädlich, Jarn.; — 2) vółčič, die brandige Entzündung an einem thierischen Körpertheile, Strp.; v. na vimenu, Nov.; v. na parkljih, die Klauenseuche, Gor.- Cig.; v. v grlu, die Maulseuche, Cig.; kožni v., die Harthäutigkeit, der Lederhund, Strp.; podkožni v., das Bungenblut, Cig.; rumeni v., der Milzbrand, C.; — črni v. = črni prisad, Cig.; — (piše se tudi: ovčič); — 3) die Knopper, C.; — 4) = dletvo, Guts., Jarn.
2489. volı̑vski, adj. Wähler-, Nov., nk.; v. imenik, die Wählerliste, Levst. (Nauk).
2490. vǫ́lja, f. 1) der Wille; njegova volja, njegova pokora, Npreg.- Zv.; svobodna v., der freie Wille, DSv.; svoje volje biti, frei, unabhängig sein, C.; = v svoji volji biti, živeti, C.; na voljo komu dati, jemandem freistellen, die Wahl lassen; na voljo mi je, es steht mir frei, Cig.; = na volji imam, Cig.; = na svoji volji imam, C.; ni mi bilo na volji možiti se, Jurč.; iz dobre volje, gutwillig, gern; = iz rade volje, Mur.- Cig., Ravn.- Mik.; = drage volje, nk.; = dobre volje, ogr.- C.; = iz (od) svoje volje, C.; = z dobro voljo, Meg.; — volja me je (kaj storiti), ich bin willens, gewillt, ich habe Lust, es beliebt mir; stori, kakor te je volja! ni me bilo volja iti, pa sem moral; volje smo, wir sind geneigt, gewillt, Nov.; nisem volje, ich bin nicht geneigt, C.; — pri volji sem, ich bin geneigt, bereit; nisem pri volji, ich bin nicht geneigt, gewillt; — volja me ima do česa, es gelüstet mich nach etwas, Jan.; — po volji, nach Wunsch; to mi je po volji; ni mi po volji; vse komu po volji storiti; — do volje biti = zadovoljen biti, C.; — do volje, genug, C.; do site volje, übergenug, Goriš.; — z voljo prenašati, willig ertragen, Burg.; — za voljo, nach Wunsch: če ti bo za voljo, M., jvzhŠt.; komu za voljo, jemandem zulieb, Navr. (Kop. sp.); — za — voljo, um — willen (po nem.); za božjo voljo, um Gottes willen; za tvojo, vašo voljo = zavoljo tebe, vas, Meg., Krelj, Dalm.; za tega voljo, deshalb, Cig.; — 2) die Gemüthsstimmung, Laune; kakšne volje si bil? wie warst du gelaunt? biti dobre, vesele, židane volje, guter Laune, guter Dinge, vergnügt, lustig sein; = široke volje, Erj. (Izb. sp.); = praznične volje, Zv.; biti slabe volje, schlechter Laune sein; = biti drenove volje, C.; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld; na dobro voljo vabiti, zu einer Freudenfeier einladen, BlKr.; — pri (dobri) volji biti, guter Laune sein.
2491. vòr, vóra, m. 1) das Blockschiff, das Floß, Pohl., Jarn., Mur., Cig., DSv.; — der Kahn, C. ( Vest.); ( prim. češ. vor, Floß); — 2) die Kette: kotel na voru visi, Nov.- C.
2492. vọ̑z, -ȃ, m. 1) der Wagen; parni v., der Dampfwagen; železnični v., der Einsenbahnwaggon; oskrbeti, najeti voz, eine Fuhre besorgen, aufnehmen, voz sena, eine Fuhre Heu; — mali, veliki voz, der kleine, der große Bär ( astr.); koroški v., der große Bär, Postojna- Erj. (Torb.), Štrek.; = Martinov voz, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Schemel in den Sägemühlen, das Gestell, auf welchem der Sägeblock liegt, V.-Cig., Št.; — 3) Elijev v., der Rittersporn (delphinium consolida), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
2493. vozílọ, n. das Fahrzeug, das Fuhrwerk, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov., nk.; das Fahrbetriebsmittel, DZ.; — bes. der Schubkarren, Kras.
2494. vožnjáč, m. = kdor komu kaj vozi, der Fuhrmann, Nov., ZgD., Gor.
2495. vpitjè, n. das Geschrei; veliko vpitja, malo užitja, viel Geschrei, wenig Wolle, Nov.; — vpitję́, Cv.; tudi: vpítje.
2496. vprę́gəlj, -glja, m. = pregelj: drenov, tudi železen klin, ki ga vtaknejo pri vpreganju v jarem in oje, Notr.
2497. vráč, m. der Arzt, Meg., Habd., ogr.- Mik., Mur., Cig., Jan., Nov., vzhŠt.; — der Heilpraktiker, Levst. (Nauk).
2498. vȓbar, -rja, m. der Weidenbohrer (cossus ligniperda), Nov.
2499. 2. vrẹ́dən, -dna, adj. 1) würdig, wert; časti, spoštovanja vreden; nič vreden človek; ni piškavega oreha v.; mož moža vreden, ein Ehrenmann, C.; v. biti, verdienen: v. je kazni, da bi ga kaznovali; ni vreden, da ga zemlja nosi; to je vredno, da se razglasi; — vredno je, es ist der Mühe wert, es lohnt sich; ni vredno, da bi se trudil za to; to vino je vredno svojega denarja; reč je več vredna, nego si dal za njo; fant je vseh vreden, kar jih je v vasi (kann sich mit allen messen); — 2) fähig, imstande, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
2500. vrẹ̑sək, -ska, m. das gemeine Heidekraut (calluna vulgaris), Tuš. (R.), Nov., Štrek.

   1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani