nov (2.310-2.409)

2310. stę̑ljnik, m. 1) kraj, kjer se to dobiva, kar kdo za steljo rabi, der Streuwald, C., M., Nov., Gor.; — 2) die Streuhütte, Cig., C.; — 3) = koš za steljo, Tolm.
2311. stẹsnjȃva, f. die Einengung: s. srca, die Herzbeklemmung, Cig.; — die Einschränkung, die Schmälerung, Cig., Nov.
2312. stikalíšče, n. die Fuge: s. dveh kamenov (v cestnem tlaku), Levst. (Cest.); — der Vereinigungspunkt, Cig., Žnid., Nov.; — die Anschlussstelle (einer Eisenbahn), DZ.
2313. stískati, -am, vb. impf. ad stisniti; 1) zusammendrücken, drücken; roke sta si stiskala, sie drückten sich die Hände; v kot se s., sich in den Winkel drücken; comprimieren, Cig. (T.); pressen; — enger machen, verengen, Cig., Jan.; s. se, enger werden, Cig., Jan.; dolina se začne s., Erj. (Izb. sp.); — stiskati, sich auskeilen ( mont.), Cig.; — 2) knausern, knicken; (kdor je skop, vselej le k sebi stiska, Krelj); — 3) bedrängen; stiska ga, die Noth drückt ihn, Cig.; — praes. redkoma: stíščem: raka stišče tista toga kitinova srajca, Erj. (Izb. sp.).
2314. stóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) abrunden, Cig.; s. obroč, Z.; obod rešetu s. = zaokrožiti in speti ga, Rib.; život, stočen kakor sod, Nov.; — 2) zusammenschenken: vse ostanke vina v en sodček s.
2315. stòg, stóga, m. 1) debel, močan in rogovilast kol, okrog katerega se žito, seno ali slama sklada, Mik. (Et.), Levst. (Rok.), BlKr.; — der um einen Pfahl aufgehäufte Schober, Cig., Jan., Ig (Dol.); — s. drv, der Scheiterhaufen, Guts., C.; — 2) die Getreideharfe, Cig., Jan., Nov., Gor.; — 3) die Scheuer, Meg., Mik., Jan.; — 4) pl. stogi, štirje koli okrog stožja v tla zabiti, da kopa stoji čvrsteje, Vas Krn- Erj. (Torb.).
2316. 3. stopíti, -ím, vb. pf. 1) zusammenschmelzen: vosek z maslom s.; — fusionieren, Nov.; — 2) schmelzen ( trans.), s. svinec, maslo; s. se, schmelzen ( intr.); sneg, vosek se je na solncu stopil; — verschmelzen, durch Schmelzen alle machen: ves vosek sem stopil.
2317. stǫ̑poma, adv. schrittweise, Jarn., Cig., Jan., Nov.- C.
2318. storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.- Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.- Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)- Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.- Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
2319. stǫ̑žje, n. 1) der Pfahl, Nov.; die Stange, Krelj- Mik.; die Schoberstange, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); ( prim. stežje); — 2) coll. die Pfeiler der Getreideharfe, Tolm.- Levst. (M.); — Pfähle, Stangen, Mik. (Et.), Nov.
2320. strahovȃłnica, f. das Zuchthaus, Cig., Jan.; das Correctionshaus, Nov.
2321. strẹ́ljati, -am, vb. impf. ad streliti, ustreliti; schießen; zajce s.; iti divjih petelinov streljat; v tarčo s.; s. se, Kugeln wechseln; s. na koga, auf jemanden schießen; pečine s., Felsen ( z. B. mit Pulver) sprengen; z očmi s., feurige o. zornige Blicke werfen, Cig., Levst. (Zb. sp.); solnce svoje trake strelja (wirft ihre Strahlen), ogr.- Valj. (Rad); ogenj strelja, das Feuer strahlt, C.; — ( fig.) zielen (= etwas bezwecken), C.
2322. strẹ̑łnica, f. das Schießhaus, Guts., Mur., Cig., Jan.; — das Blockhaus (als Bollwerk), Cig., Jan., DZ., Nov.; — rus.
2323. strémen, -mę́na, m. 1) der Steigbügel, Mur., Cig., Jan.; — der Steigbügel im Ohre, Cig. (T.); — 2) die Lasche, das Stiefelohr, Mur., C., Dol.; ein demselben Zwecke dienender Riemen, Lašče- Levst. (Rok.); stremena podvezati, die kurze Hose an den Laschen anbinden, Jurč.; med stremeni in črevlji se vidijo plave nogavice, Glas.; — nogaviški s., das Strumpfband, Jurč.; — 3) der einzelne Faden eines Strickes, einer Schnur u. dgl., Cig., Jan.; vrv, vrvca v dva, tri stremene, aus zwei, drei Fäden gesponnen, gedreht, V.-Cig., Gor.; — cesta se loči v dva stremena, die Straße theilt sich in zwei Arme, C.; — 4) die Faser in den Pflanzen, Cig.; — der Strahl ( bot.): strženovi stremeni, die Markstrahlen, C., Tuš. (B.); — der Strahl ( min.), V.-Cig. (T.).
2324. strigár, -rja, m. der Zweigabstecher (rhynchites conicus), Nov.
2325. stȓməc, -mca, m. 1) ein steiler Abhang, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Nov.; — 2) die Steile: obronek cestnega nasipa ima črez 1 1/2 črevelj strmca, die Dammböschungen sind steiler als 1 1/2 füßig, DZ.; — 3) das Stromgefälle, Cig., Jan., Cig. (T.); voda ima malo strmca, Notr.; tu ima Sava neznaten strmec, Erj. (Izb. sp.); uravnane vode bodo imele večji strmec, Levst. (Močv.); prečni s., das Quergefälle, Levst. (Cest.).
2326. strnína, f. = strn, Cig., C., Nov.
2327. strǫ̑j, m. 1) die Beize, Mur., Cig., Jan., Met., Mik.; s. z otrobi, die Kleienbeize, Vrt.; bes. die Gerberbeize, Mur., Cig. (T.), Rog.- Valj. (Rad); — 2) die Maschine, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; vojni s., die Kriegsmaschine, Nov.; parni s., die Dampfmaschine, Sen. (Fiz.), nk.; — das Gefüge: urni s., das Uhrwerk, Jan., Cig. (T.), DZ.; — ( pren.) der Bau: s. jezika, pesni, Jan., Zora; ( češ.).
2328. strǫ̑jnica, f. 1) die Beizbrühe, Cig., DZ.; — 2) die Maschinenhalle, Nov.
2329. stròk, stróka, m. 1) die Hülse, die Schote, Mur., Cig., Jan., C., Tuš. (R.); fižol dobiva stroke, C.; — 2) der Maiskolben, Gor.- Cig., C., Mik., Št.; — 3) s. česna, česnov s., ein Knoblauchkern, eine Knoblauchzehe, Cig., C., Lašče- Levst. (M.); s. česnika, Štrek.; s. imberja, eine Ingwerzehe, Cig.; s. jabolka = krhelj, C.; — 4) der Halszapfen bei den Schweinen, C.; — 5) die Gattung, der Schlag: lepega stroka je, C.
2330. stroškovník, m. das Budget, C., Nov.
2331. strugovína, f. coll. Drechselspäne: rožena s., Cig., Nov.
2332. strupenína, f. etwas Giftiges, Nov.; — der Giftstoff, Jan., DZ.
2333. súmnẹti, -im, vb. impf. 1) argwöhnen, (sumniti) Guts., Cig.; o zvestobi s., Vrt.; na koga s., jemanden im Verdacht haben, auf ihn eifersüchtig sein, C.; sumneč, eifersüchtig, Dalm.; hudo s. (sumniti) nad zvestimi ženami, Vod. (Izb. sp.); — zweifeln, C.; = s. (se), Cig. (T.); jaz se ne sumnim ("somnim") več, da bo mir, Vod. (Nov.); — 2) s. se, ("sumniti se") muthmaßen, Meg., Dict.; vermuthen: kadar se svet bode najmanje sumnel ("sumnil"), Krelj; (tudi: kadar se mu ne bode sumnilo ali zdelo, Krelj); da bi nihče ne menil ali se sumnel ("sumnil"), da so žene kamen odvalile, Krelj; naglo bo črez tebe obpuščenje prišlo, katerega se ne boš sumnela ("sumnila"), Dalm.; — 3) s. se, sich inacht nehmen, vorsichtig sein, C.; vi izraelski možje, sumnite se zavoljo teh ljudi, Trub.
2334. súšək, -ška, m. der Torf, Guts.- Cig., Jan., Levst. (Pril.), Nov.
2335. svẹčȃva, f. die Beleuchtung; plinova s., die Gasbeleuchtung, nk.; — das Leuchtmaterial.
2336. svẹ̑drc, m. dem. sveder; 1) ein kleiner Bohrer; — 2) die Schließmundschnecke (clausilia), C.; — 3) das Tausendguldenkraut (erythraea centaurium), Mur., C., Medv. (Rok.); — pomladanski s., der Frühlings-Enzian (gentiana verna), Tuš. (R.), Polj., Nov.- C.; velikocvetni s., der großblumige Enzian (gentiana acaulis), Jan., Tuš. (R.).
2337. svetkovína, f. die Festlichkeit, die Feier, Cig., Nov., Zora.
2338. svę́žənj, -žnja, m. das Bündel, Nov., SlN., DZ., Dol.
2339. svilod, m., Cig., Nov., pogl. sviloprejka.
2340. sviloprę̑jka, f. 1) = svilopredka, svilopredica, Jan.; — 2) die Seidenraupe, Cig., Jan., Nov.- C., nk.
2341. svinčeník, m. 1) das Reißblei, Cig., Nov.- C.; — 2) das Bleisiegel, DZ.
2342. svı̑žnica, f. der Sandboden, Cig.; zemlja svižnica, Nov.
2343. svojíti, -ím, vb. impf. als Eigenthum beanspruchen, in Anspruch nehmen: s. si kaj, Cig., Jan.; to motiko si sosed svoji (= pravi, da je njegova), jvzhŠt.; moja sinova si v sužnost svoji, nobenega plačila si ne svoji, Ravn.- Valj. (Rad); nazaj si s. kaj, das Eigenthum einer Sache zurückansprechen, Svet. (Rok.); (s. se česa, Gor.); — sich anmaßen, Cig., Jan., nk.; — sich zueignen, Cig., Jan.
2344. šápalica, f. brinova šiba, s katero otepajo na tepežnico, ("šapelica"), Kor.- Navr. (Let.).
2345. ščetaríca, f. črna š., eine schwarze Bürstenraupe, der Lastträger (bombyx antiqua), Nov.
2346. ščetı̑nka, f. 1) das Borstenthier, Jan., Navr. (Let.); — 2) = ščetinovec, Z.
2347. ščı̑tarica, f. die Schildlaus, Nov.
2348. ščúrčək, -čka, m. dem. ščurek; = čirič, die Weingrille, Nov.- C.
2349. ščúrič, m. = čirič, die Weingrille, Nov.- C.
2350. šegàv, -áva, adj. 1) klug, pfiffig, schlau, Habd.- Mik., Dict., Cig., Jan., Dalm. (Reg.); k temu hudič šegavo pomaga ("meisterlich"), Krelj; šegavo komu v oči gledati, Zv.; čudno in šegavo ravnati s kom, Dalm.; šegavo govorjenje Ciceronovo, ("meisterliche Sprache"), Krelj; — 2) witzig, Cig., Jan., BlKr.- Mik., nk.; tudi: šégav, BlKr.- Erj. (Torb.); — 3) = nagajiv, vzhŠt.; — 4) launenhaft: šegav kakor vreme, C.
2351. šę̑nki, m. pl. 1) die Finnen, Cig., Nov.; — 2) = metljaji, Erj. (Izb. sp.); — pogl. pšenki.
2352. šènt, šę́nta, m. 1) š. je hud duh, najbolj škoduje na sveti večer, Trst. ( Glas.); babji š., izpaka, ki na drevju stoka in vsacega, katerega v roke dobi, oskube ali pa se mu v lase zafrkoči, Nov.; — 2) kletvica: da te šenta! Valj. (Rad); ti šent ti! da te šent opali! kje si tega šenta dobil? Levst. (Rok.); — prim. šent ( adj.).
2353. šę̑st, num. sechs, ob šéstih, um 6 Uhr; ( prim. devet); — ni pet, ni šest, mir nichts, dir nichts, nk.; tako si mogočnik — ni pet ni šest — prisodi novih vasi, Navr. (Let.).
2354. šíba, f. 1) die Gerte, die Ruthe; šiba novo mašo poje = ohne Zucht keine Erziehung, wo Zucht, da Ehre; skozi šibe dirjati, Spießruthen laufen, Jurč.; — božja šiba, die Geißel Gottes; — die Stange: železo v šibah, Stangeneisen, Cig.; — 2) ein schlanker, stehender Baum, Notr.; pos. = bukev, Notr.
2355. šı̑łnat, adj. spitzig, Nov.
2356. šilovína, f. coll. 1) die Nadeln der Nadelhölzer, Nov.; — 2) der Nadelholzwald, C.
2357. šı̑lovje, n. coll. 1) die Nadeln des Nadelholzes, Kor.- Jarn. (Rok.), C., Nov.; naše šilovje je zmerom zeleno, Glas.; — die Nadelstreu, Jan.; — 2) der Nadelholzwald, Cig., Jan., C.
2358. škája, f. vom glühenden Eisen beim Schmieden abspringende Schuppen, der Hammerschlag (Sinter), Cig., Jan., Nov.; nav. pl. škaje, Cig., C., Gor.; — prim. skaje in it. scaglia di ferro, Hammerschlag.
2359. škodljı̑vka, f. die Schadenmacherin, Mur., Jan., Nov.
2360. škoporẹ̑znica, f. die Strohschneidemaschine, die Häckerlingsbank, Cig., C., Nov., Kr.- Valj. (Rad).
2361. škrı̑łnat, adj. = skrilnat, schieferig, C., Nov.; škrilnata streha, das Schieferdach, Cig.
2362. škrtáriti, -ȃrim, vb. impf. = škrtati 3), kargen: š. z odobravanjem novih davkov, SlN.
2363. 2. šọ̑la, f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.- Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).
2364. šopátina, f. neka vinska trta, Drenovec ( jvzhŠt.), Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), M., Nov.; die Geißdutte, Trumm.; rdeča š., rother Veltliner, Trumm.
2365. špȃnja, f. = španova žena, Valj. (Rad).
2366. šparǫ̑n, m. na pet in več očes rezana trta, die Bogenrebe, der Rebenbogen, Cig., Vrtov. (Vin.), Nov., jvzhŠt.
2367. štirják, m. 1) = kvadrat, das Quadrat, Cig., Jan., Nov.; — 2) das Viertelstartinfass (2 1/2 Eimer haltend), Volk.- M., vzhŠt.
2368. štrpìč, -íča, m. = strpič, C., Nov.
2369. 2. šȗjica, f. die schräge Richtung, die Schiefe: po šujici postaviti, schief stellen, (po šujci) DZ., Erj. (Torb.), Nov., Vrt.; s šujico (s šujco), schräge, Mur., Met.; — nam. ševica.
2370. šúmən, -mna, adj. 1) rauschend, brausend, lärmend, Cig., Jan., M., Nov.; — 2) betäubt, Jarn.- M.; šumna glava, C.; — berauscht, C.
2371. šúpəlj, -plja, adj. durchlöchert, hohl, Dol., Notr.- Cig., Jan., M., C., Erj. (Min.), Žnid.; š. hrast, Rib.- Mik.; š. kamen, C.; š. zob, oreh, BlKr.; na šupljih slopeh, Nov.
2372. švȃplja, f. 1) ein alter, schlechter Schuh, BlKr.; — 2) der Platthuf, Cig.; — 3) ein plattfüßiger Mensch, V.-Cig., Nov.- C.
2373. 2. táłən, -łna, adj. Grund-: tȃłni načrt, der Grundriss, Nov.; talna voda, das Grundwasser, nk.; talni led, das Grundeis, Cig. (T.), Jes.
2374. tarīfa, f. cenovnik, der Tarif.
2375. tarnáč, m. Jammerer, Nov.
2376. tegóba, f. die Schwierigkeit, Šol., Nov.; t. in nadloga, C.
2377. tę́klica, f. tako je ura imenovana v uganki, Vrt.
2378. telę́titi, -ę̑tim, vb. impf. kalben, Guts., Jarn., C., Nov., Ig (Dol.); = t. se: krava se teleti, Nov.
2379. tənə̀k, -nkà, adj. (določno: tȃnki, -a, -ọ, Cv.); 1) dünn; tenka šiba; — tanko črevo, der Dünndarm, Cig. (T.); — fein; tenko platno, sukno; t. veter, ein durchdringender Wind, Svet. (Rok.); t. sluh, ein feines Gehör; tenko slišati; t. nos, eine feine Nase; ima tenek nos, er nimmt es gerne sehr genau, Cig.; t. okus, Cig. (T.); — 2) knapp: pet kil tenke vage, Rihenberk- Erj. (Torb.); na tankem, knapp, C.; tenka hrana, strenge Diät, Cig.; — 3) genau; tenka vest; tenko poročilo, eine genaue Mittheilung, DZ.; tenko poučilo, eine präcise Instruction, Levst. (Močv.); tȃnjša določila, nähere Bestimmungen, DZ.; t. premislek, reifliche Erwägung, Levst. (Pril.); t. človek, ein accurater, gewissenhafter Mensch, Svet. (Rok.); na tanko, genau; tanje, genauer, Levst. (Močv.); tanje ustanoviti, DZ.
2380. tẹščı̑łnica, f. die Weinpresse, Levst. (Pril.), Nov.
2381. tę̑vlja, f. eine plapperhafte Person, Gor.; — beži, beži, tevlja! Nov.
2382. tihohòd, -hǫ́da, m. das Faulthier, Cig., M., Nov.- C.
2383. tı̑rje, n. 1) Heuicht, Jan. (H.); — 2) ostanki osnove, na katere tkalec druge niti privezuje, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — (tirji, m. pl. das Kettenende des Gewebes, Plužna pri Bolcu- Erj. [Torb.]).
2384. tiščȃvka, f. 1) konjska bolezen (kadar konj tišči z glavo v jasli ali v steno), der Koller, der Dummkoller, Cig., Jan., Nov., DZ., Burg. (Rok.), Strp.; — 2) eine zudringliche Person, Gor.
2385. tiščȃvkast, adj. mit dem Dummkoller behaftet, Nov.- C.
2386. tlı̑nka, f. der Glimmstengel, die Cigarre, Cig., Nov., Glas, SlN.
2387. tnalíšče, n. = tnalo, Nov., jvzhŠt.
2388. točȃj, m. der Schenk, der Kellner, Mur., Cig., Jan., nk.; Točaj, le znova kupo mi napolni! Greg.; veliki t., der Obermundschenk, Ravn.
2389. točína, f. = žito od toče poškodovano, Nov.- C.
2390. tołkljáti, -ȃm, vb. impf. 1) sanft schlagen, klopfen, Mur., C., BlKr.; — = na zvonove biti, pritrkavati, Cig., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) plappern: stare ženice tolkljajo, Dol.
2391. tōmbas, m. = dolga savska ladja, C., Nov.; — prim. hs. tumbas, Ponton.
2392. topı̑łničarstvọ, n. die Hüttenkunde, Cig., Jan., Nov.; das Hüttenwesen, Jan.
2393. topólovəc, -vca, m. der Pappelwald, Nov.
2394. tovar, m. 1) = tovor, C.; — 2) = osel, C., Ist.- Nov., C.
2395. trȃtnica, f. 1) das Rasenstück, der Rasen, Mur., ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Wasser zur Bewässerung der Wiesen, Jan.; — 3) das Rispengras (poa pratensis), Cig., Nov., Glas., Vrt.; — = tratinščica, das Gänseblümchen, vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad).
2396. tráva, f. 1) das Gras; — slabe trave človek = slabega zdravja človek, Podkrnci- Erj. (Torb.), Ljubušnje- Štrek. (Let.); — 2) kačja t., das Ruprechtskraut (geranium Robertianum), Josch; mlečna t., der Löwenzahn (leontodon autumnalis, l. hastilis), Josch; medena t., das Perlgras (melica), Jan.; pasja t., das Knäuelgras, das Hundsgras (dactylis glomerata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.), Nov., Vrt.; petih prstov t., das Fünffingerkraut (potentilla reptans), Josch; treh prstov t., der Wasserdost (eupatorium cannabinum), Josch; grižna t., breitblättriges Wollgras (eriophorum latifolium), Cig., Vrt.; sv. Lucije t., der Augentrost (euphrasia officinalis), Josch; sklepna t., ein immergrünes Gewächs, C.
2397. tŕdən, -dna, adj. 1) fest; trden most, voz; trdno delo, solide Arbeit; trdna roka; trdno stati, se držati; trdno zdravje, življenje; on je še trden, er ist noch rüstig, bei Kräften; — trdna volja, vera; trden sklep, trdno upati, zuversichtlich hoffen; trden spanec, tiefer Schlaf; trdno spati; — trdna plača, fixer Gehalt, DZ.; — trden kmet, ein wohlhabender Bauer; — sicher: na trdno postaviti dogodek, den Thatbestand herstellen, Cig.; nič trdnega (nichts Bestimmtes) ne vemo, Navr. (Let.); za trdno vedeti, bestimmt, positiv wissen; za trdno obljubiti; za trdno prepovedati, ausdrücklich verbieten, Cig.; za trdno, definitiv, Cig. (T.); za trdno imenovati, definitiv ernennen, DZ.; dejati v začasni ali trdni pokoj, quiescieren oder pensionieren, DZkr.; — 2) geizig, Fr.- C.
2398. tȓdnja, f. = trditev, die Behauptung, Cig. (T.), Nov.
2399. trẹ̑bež, m. 1) die Entfernung des Ungehörigen, die Reinigung, das Ausklauben, Cig., Jan., Nov.; — 2) die Ausrodung, C.; — 3) das Gereute, der Rodegrund, Cig., Jan., Rib.- Mik., Dol., Št.; laze, trebeže žgo, Dol.- Mik.; živina se po gozdih in trebežih pase, SlN.; (trẹbèž, -ę́ža, Levst. [Rok.]); — 4) abgefallenes Obst, Cig.; — 5) = kar se s travnika, z njive, iz potoka itd. potrebi, M., C., Gor.; — der Abraum, Cig.; — 6) die Nachgeburt, Cig., Jan., Mik.; — 7) tisti delavec, ki trsje trebi, C.
2400. trẹbı̑łnica, f. die Baggermaschine, Nov.
2401. tŕgati, tȓgam, vb. impf. 1) reißen, zerreißen; obleko t.; voda trga bregove; čebele t., die Bienen ausbrechen, Cig., Por.; — ( pren.) srce t., das Herz zerreißen; sinove besede so jej trgale srce, Erj. (Izb. sp.); t. se, reißen, zerreißen ( intr.); obleka, nit se trga; — beseda se mu trga, er bleibt in der Rede stecken, Ravn.; — 2) pflücken; cvetlice, sadje t.; (grozdje) t., Weinlese halten; — 3) verkürzen; t. komu plačilo; vsakemu hlapcu plačo trga; — 4) t. se, sich herumreißen, raufen; (sneg gre), kakor bi se berači trgali, Zv.; — t. se za kaj, sich um etwas reißen; trgajo se za blago, die Ware hat einen reißenden Abgang; ne bodem se trgal za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen; — 5) t. se, sich erbrechen, Mur., C.; — 6) trga me, ich habe das Reißen; trga me po udih, po roki.
2402. trijánčenje, n. = potrkavanje na zvonove, Jan.
2403. trijánčiti, -ȃnčim, vb. impf. = potrkavati na zvonove, Št.- Cig., Jan., Kor.- M.
2404. tŕkəlj, -klja, m. 1) der Klöpfel, der Schlägel, Mur., Cig., C.; — der Prügel, C.; — 2) der Baumklotz, Cig., Jan., M., C., Zv., KrGora; — = okrogel kos debla v polenovi dolgosti: deblo je dalo osem trkljev, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.).
2405. tȓklje, f. pl. glasbeno orodje: das Hackbrett, Z., Nov. ( Št.)- Pjk. (Črt.); (trklja, Jan.).
2406. tŕnjev, adj. = trnov; trnjeva krona.
2407. tŕnjevəc, -vca, m. = trnovec, Jan.
2408. tŕnjevka, f. 1) = trnovka, die Dornruthe; — 2) der Zeisig (fringilla spinus), Frey. (F.).
2409. trǫ̑bəc, -bca, m. 1) der Hornbläser, der Trompeter, Cig., Jan., M., nk.; — ( die Drohne, Jan., C.; prim. češ. trubec); — 2) das Maul, die Schnauze, V.-Cig.; konjski t., C.; vragov t., ogr.- C.; babam koga v t. vreči, jemanden bei den Weibern ins Gerede bringen, Glas.; der Rüssel, Jan., C.; slonov t. Cig. (T.); — 3) der hervorragende Theil an einer Kanne u. dgl., die Schnaupe, Cig.; — der Spitzmund, Z.; — 4) das Pfeifenmundstück, Cig.; — 5) die Lippe, Cig., C.; trobci, die Lippen, M., Ist.; ( hs.); — 6) ein Mensch mit aufgeworfenen Lippen, M.

   1.710 1.810 1.910 2.010 2.110 2.210 2.310 2.410 2.510 2.610  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani