Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

nov (1.710-1.809)

pəsíka, f. = kostenika, die Rainweide (ligustrum vulgare), Dict.; tudi: gemeiner Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Nov.- C., M.; — prim. psika.
pẹ̑stunja, f. die Kindswärterin, Mik. (V. Gr. III. 131.), Nov.- C.
pẹščę́nka, f. = peščena zemlja, Vrtov. (Km. k.), Nov.
pəškár, -rja, m. der Apfelstecher (rynchites Bacchus), Nov.
pę̑t, num. fünf; pred pétimi leti; ob pétih, um fünf Uhr; po pet, je fünf, zu fünf; ni pet ni šest, mir nichts, dir nichts, Nov.; naši poganski predniki niso se mogli ni pet ni šest povse iznebiti stare, poganske narodne vere, Navr. (Let.).
petę̑rčki, m. pl. fünf auf einmal geborene Kinder, Nov.- C.
pẹ́ti, pójem, vb. impf. singen; peta maša, das Hochamt; peta igra = opera, V.-Cig.; takrat so mi ptičke pele = damals gieng es mir gut, Levst. (Rok.): šiba novo mašo poje = wo Zucht ist, da ist Ehre; — hvalo komu p., jemanden lobpreisen; ure p., die Stunden abrufen, Cig.; petelin poje (kräht); matica poje, der Bienenweisel tutet, Cig.; čiriček poje, die Weingrille zirpt; tönen: zvon, struna, trobenta poje, orgle pojo; sodi po kleti pojejo = die Fässer sind leer, Pjk. (Črt.), Levst. (Zb. sp.); po ušesih mi poje, die Ohren gellen mir, Cig.; kar vi pravite, lepo poje (klingt schön), V.-Cig.; zmerom je pela, immer hieß es, UčT.; lauten, Jan.; tako poje pismo, GBrda; šiba bo pela, es wird Ruthenschläge geben; palica naj poje, Jurč.; zdaj poje v gozdu sekira, LjZv.; — kosa veselo poje (= reže), Zv.; — huda mu je pela, es gieng ihm schlecht; slaba ti bo pela, es soll dir übel bekommen; — besingen: p. Matjaže, Kranjic lepoto, Preš.; (pẹ̑jem, Npes.-Vraz, Danj. [Posv. p.]).
pẹ́tje, n. das Singen, der Gesang: pogrebno p., der Grabgesang; ptičje p., der Vogelgesang; petelinovo p., das Hahnengeschrei; — das Klingen: p. zvonov.
1. pétlja, f. die Masche, die Schlinge, Cig., Jan., C., Mik., DZ.; svete podobe z novimi petljami olepšati, Erj. (Izb. sp.); zadrgniti se v petlje, Rog.- Valj. (Rad).
petržìł, -íla, m. = peteršilj, die Petersilie (petroselinum), C.; pasji p. = mala trobelika, die Hundspetersilie, der Gartenschierling, Nov., Slom.- C.
pẹ́valica, f. der Singvogel, Jan., Nov.; ptica p., Navr. (Let.).
phȃnje, n. = 1. pehanje; 1) das Stoßen, das Stampfen, das Pochen; — 2) das Gestampfte, Mur.; die Graupe, Jan.; ajdovo, ječmenovo p., die Heiden-, Gerstengraupe, Cig.; prineso kralju boba, leče, phanja, medu, Ravn.
pijálọ, n. = tonovščica, die Sturmmöve (larus cyanorynchus), (tudi: pijal), Frey. (F.).
1. pı̑k, m. 1) der Stich: osji, kačji, bolšji p.; — 2) na pik stati, = toliko, da ne pasti, auf der Kippe stehen, V.-Cig.; — 3) kačji p., der Türkenbund (lilium martagon), Nov.- C.
1. píka, f. 1) der Tupf, der Punkt; črna p.; za eno piko, ein kleinwenig, C.; črna prisadna p., die Brandblatter, Cig.; solnčne pike = pege, C.; = kurje pike, Ščav.- Pjk. (Črt.); die Blatternarbe, Mur., Cig., Lašče- Levst. (Rok.): — der Punkt ( math.), Cig., Jan., Cig. (T.); osnovna p., der Fundamentalpunkt, Cig. (T.); prim. točka; — 2) kozje, ovčje ime, Podgorje, Baška dol.- Erj. (Torb.); — 3) živa p., das kleinste Punktthierchen oder die Schlussmonade (monas termo), Jan., Erj. (Ž.); — 4) neka vinska trta, GBrda- Erj. (Torb.).
pílpoh, m. das Weißharz, Cig.; das rinnende Nadelholzpech, Nov.- C., Kr., Št.; (pilpuh) Guts., (pilpah) Štrek. (Arch.); — prim. nem. "Bülbech", Pech in kleinen Tropfen o. Pillen (Büllelein), wie es aus Bäumen fließt, Grimm, Wört. II. 511.- Levst. (Rok.).
pìnt, pínta, m. = bokal, die Maß, Cig., C., Valj. (Rad), vzhŠt., Nov., Zora; — prim. nem.- dial. Pint, Pinte, v istem pomenu.
píra, f. 1) der Spelt, der Dinkelweizen (triticum spelta); — 2) = pšeno, die Hirsengraupe, Cig., Jan., Nov.- C.; — 3) pira gre, es gräupelt, Cig.
pisȃnje, n. 1) das Schreiben; p. zemljiške knjige, die Grundbuchführung, Cig.; p. s črkami, die Buchstabenschrift, Cig.; p. v podobah, die Bilderschrift, Cig. (T.); — der Stil: človek je tak, kakršno je njegovo pisanje, Zv.; — p. tkanin, die Tuchdruckerei, DZ.; — 2) das Geschriebene, die Schrift; na pisanje dovoliti, eine schriftliche Erlaubnis ertheilen, Jurč.; priloženo p., beiliegende Schrift, Cig.; Schriftwerke: kmetje berejo Novice in drugo pisanje, Levst. (Zb. sp.); — tudi: písanje, na vzhodu.
písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen ( merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.- Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.- M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.
pískričast, adj. 1) topfartig, Nov.; — 2) zellenförmig, Mur., Cig., Jan.
pismárnica, f. 1) die Briefcollectur, C.; — 2) das Archiv, Cig. (T.), DZ., Nov., Navr. (Spom.).
pismę̑nstvən, -tvəna, adj. = literaren, Cig., Nov.- C.
pítałən, -łna, adj. Mast-; pitalna živina, das Mastvieh, (pitaven) Cig., Nov.
1. pítati, pı̑tam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.- C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.- Erj. (Torb.).
pívati, -am, vb. impf. zu trinken pflegen, C., Nov.- Mik., Notr.- Levst. ( Glas.).
pláčati, -am, vb. pf. eine Zahlung leisten, zahlen; plačaj pa pojdi! plačaj pa Bog! plačaj pa mir! plačaj pa nikomur nič! zahle, dann ist alles gut! Levst. (M.); — bezahlen: p. dolg, davke, obresti, stroške; drva sem plačal, voznine pa ne; p. delo, pouk; plačano pismo, ein frankierter Brief; v živo p. kaj, etwas überzahlen, Cig.; plačal bo, kakor vrabec proso = er wird niemals zahlen, Guts.; p. koga, jemanden bezahlen, abfertigen; p. sebe. sich bezahlt machen; — z delom p., durch Arbeit abverdienen, Cig.; to boš drago plačal, das wird dir theuer zu stehen kommen; jaz te bom plačal! ich werde es dir vergelten, Levst. (Rok.); z glavo, z življenjem p., mit dem Leben büßen; = p. s kožo, Nov.
plačı̑łnica, f. 1) das Zahlungsbuch, DZ.; — der Zahlungsbogen, DZ.; — 2) = pobotnica, die Quittung, DZ., Levst. (Cest.); — 3) = plačevalnica, das Zahlamt, C., Nov.
pládənj, -dnja, m. der Teller, Cig., Jan., Nov.- C., DZ.; ( hs.); — prim. furl. pladine, it. ( dial.) pladena, Mik.
plahȗn, m. der Feigling, der Hasenfuß, Nov.- C., Vrt.
plameníca, f. 1) die Fackel, Cig., Jan., Šol., Nov.- C.; smolnate plamenice, Pechfackeln, Jurč.; — 2) (peč) p., der Flammenofen, Cig. (T.), C.
plándovati, -ujem, vb. impf. von der Arbeit ruhen: moj konj že dva dni planduje, BlKr.- Svet. (Rok.); müßig herumstreichen, Z.; sosed po našem planduje (= pase), BlKr.- Let.; — prim. pladnovati.
planı̑narstvọ, n. die Alpenwirtschaft, Nov.
planjȃva, f. prvotno: ein baumloser steiler o. ebener Platz mitten im Walde, Erj. (Torb.); planjava je večja od planice; ni sploh vsaka ravnina tudi uže planjava, nego samo gola ravnina se more tako imenovati, Erj. (Torb.); na planjavi, in einer offenen Gegend, Cig.
plankáča, f. na dolgem toporišču nasajena tesarska sekira z ravno ostrino in bradljem za gladko obtesavanje tramov, Nov.- C., Notr.; — prim. plenkača.
plȃnšarstvọ, n. die Sennerei, die Alpenwirtschaft, Cig., Jan., DZ., Nov.
plantína, f. der Weinheckenpfahl, Nov.- C.; — prim. 2. planta.
plȃst, m. ein kleiner, runder Heuhaufen, der Heuschober, Dol.- Cig., Mur., C., Mik., Nov., Št.; v plaste devati krmo (seno, otavo), jvzhŠt.; seno v velike plaste sklasti, ogr.- Valj. (Rad); — der Laubbauschenschober, C.
plȃstast, adj. schichtenförmig, Nov.; plastasti oblaki, Schichtenwolken, Jes.
plȃstje, n. coll. 1) Heuschober, Nov.; krma je še v plastju = v plasteh, SlGor.; — 2) Laubbauschen, Mik.; = po lozah obsekano in v butarice povezano mladje (v gnojitev trsja), Dol.; das Schaflaub (als Winterfutter), V.-Cig.
plȃv, m. 1) das Schwimmen: globoki p., der starke Tiefgang eines Schiffes, V.-Cig.; — na plav, wagerecht, Cig.; — golobje prilete s plavom, Trnovo- Erj. (Torb.); — 2) das Holzflößen, Svet. (Rok.); — 3) das Floß, Meg.- Mik., Guts., Hip. (Orb.), Cig. (T.), C., DZ., nk.; — die kastenartige, schwimmende Flachsröste, C.
plaváka, f. ein Fahrzeug, ein Schiff, Nov., ZgD.- C.
plȃvar, -rja, m. 1) der Schwimmer, Cig., Jan., Nov.- C., Kr.- Valj. (Rad); plavár, ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Floßknecht, Cig., C.; — 3) der Schwimmhund, der Pudelhund, ogr.- C.; — der Schwimmkäfer, Jan.
plavı̑čar, -rja, m. 1) der Floßbedienstete, der Flößer, Cig., Jan., Nov.- C., nk.; — 2) die Floßschnecke (janthina), Erj. (Z.).
pláža, f. das Unkraut, C.; der Ausschuss im Getreide, Polj.; — etwas Schlechtes, Untaugliches: schlechtes Futter, Cig.; schlechte Nahrung: gospoda še kaj boljšega použije, kmet pa le plažo je, Polj.; schlechtes Getränk: prazna in kalna plaža (o pivu), LjZv.; schlechte Wäsche, das Gelump, Nov.- C.; das Gesindel: v tej fari sama plaža stanuje, Ljub.; v mestih se zbira vsa domača in tuja nesnaga in plaža, LjZv.
plemenílọ, n. 1) das Befruchtungsorgan, C.; — 2) die Befruchtung: die Beschälung, DZ.; žrebec, ki se hoče rabiti za p., Nov.
plemeníti, -ím, vb. impf. 1) befruchten, Cig.; p. matico, Gol., Por.; kobilo p., die Stute beschälen, Cig.; — p. se, sich begatten, Mur.; čebelni zarod se v zraku plemeni, Levst. (Beč.); — 2) züchten, ziehen, die Fasel erhalten, Cig., C.; mlado živino si p., Cig.; — živina se dobro plemeni, das Vieh erhält gut die Fasel, kommt gut fort, C.; — 3) = plemenititi, veredeln, Cig., Jan., Nov.; — adeln, Jan.
plẹsnı̑včev, adj. Schimmel-: plesnivčeva kožica, Nov.
pletę̑r, -rja, m. 1) das Flechtwerk eines Zaunes, ein geflochtener Zaun, C., (pléter) Valj. (Rad), BlKr.; eine geflochtene, mit Mörtel beworfene Wand, Nov.; — 2) das Gatter, Jan.; — 3) ein niederer Strohkorb, C.; — der Strohkorb für Bienen, C.
pljȗčnik, m. = pljučnica 2), das Lungenkraut (pulmonaria), Mur., Cig., Medv. (Rok.); — tudi: isländisches Moos (cetraria islandica), Nov., na Kaninu- Erj. (Torb.); — das Leberblümchen (anemone hepatica), Josch; — beli p., die weiße Seerose (nymphaea alba), Cig., Tuš. (R.); rumeni p., die gelbe Teichrose (nuphar luteum), Tuš. (R.).
ploskáča, f. die Granate, Nov.- C.
plóskəv, -kve, f. die Fläche, Cig. (T.), C., nk.; po ploskvi deti, flach legen, Lašče- Levst. (Rok.); osnovna, krožna p., die Grund-, Kreisfläche, Cel. (Geom.); podolžna p., die Längsfläche ( min.), Cig. (T.); lomna, razkolna p., die Bruch-, Spaltungsfläche, Erj. (Min.).
plọ̑tnik, m. 1) der Zaunstecken, Nov.- C.; — 2) die Schwertlilie (iris germanica), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
plutovína, f. das Korkholz, Cig., Jan., DZ., Nov.- C.
pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
poápniti, -im, vb. pf. bekalken, Cig.; mit Kalk begießen, Nov.; einkalken: p. kože, Cig.
pobı̑tva, f. = pobitje, Mur., Nov.- C.
poblǫ́diti, -im, vb. pf. verpantschen: vino p., poblojeno vino, Cig., Jan., Nov.- C.; — pleme se je poblodilo z nekdanjimi Bolgari (hat sich zum Nachtheil vermengt), Navr. (Kop. sp.).
pobọ̑ljšica, f. die Aufbesserung, die Melioration, h. t.- Cig. (T.), C., Nov., DZ.
pobráti, -bérem, vb. pf. vom Boden aufheben, aufklauben, auflesen; šivanka mi je na tla padla, poberi jo; p. hruško; p. vse sadje, kar ga na tleh leži; kamenje z njive p., die Steine vom Acker lesen; p. koga na cesti, jemanden auf der Straße aufpacken, Cig.; p. se, sich aufraffen (nach einem Fall); spet se je pobrala in hitela dalje, LjZv.; p. novico, eine Neuigkeit ausfischen; kje si to laž pobral? — zusammenklauben und wegtragen; mlade iz gnezda p., das Nest ausnehmen; poberi perilo, ker pojde dež! p. svoje reči, seine Sachen zusammenpacken, Cig.; p. jadra, die Segel einziehen, Vrt.; šotore p., die Zeltlager aufheben, Cig.; kopita p., šila in kopita p., Reißaus machen, das Weite suchen; p. jo, sich davonmachen, Cig.; — p. se, sich davon machen, abfahren; poberi se! pack dich fort! — mit Gewalt wegnehmen: p. komu lišp, vojakom orožje; — fortnehmen: pobrali so vse mladeniče v vojake; — dahinraffen: smrt ga je pobrala; rumena mrzlica jih je veliko pobrala, Zora; — völlig einsammeln, einheben; vso desetino p.
pocẹ́niti, -im, vb. pf. wohlfeil machen, Nov.- C.; — p. se, wohlfeil werden, Dol.- Cig., SlN.- C.; žito se je pocenilo, Z., Gor.
pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.
počitnína, f. das Quiescentengehalt, Cig., Jan., Nov.
počiválọ, n. 1) der Ruheplatz, Gor.- M.; — 2) das Ruhebett, das Sofa, Jan., Nov.- C., Vrt.
počlovẹ́čiti, -vẹ̑čim, vb. pf. 1) zum Menschen machen, vermenschlichen, anthropomorphosieren, Cig. (T.), ogr.- M.; p. se, die Menschheit annehmen, Cig.; — 2) humanisieren, civilisieren, Nov.- C.
počrẹ̑zək, -zka, m. das Pauschale, (počezek), Jan., Nov.
počrẹ́zən, -zna, adj. 1) quer, Jan.; — 2) durchschnittlich, Nov.; Durchschnitts-: počrẹ̑zna cena, der Durchschnittspreis, Jan.; počrezni denar, das Pauschalgeld, Jan.; — 3) oberflächlich, M.; — summarisch, Jan.
pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
podajáča, f. die Reichgabel, Z., Nov.
podarı̑təv, -tve, f. die Schenkung, Jan., Nov., nk.
podbrȃdək, -dka, m. 1) der fleischige, herabhängende Theil unter dem Kinn, das Unterkinn (der Koder); — das Kinn, Mur., Valj. (Rad); — 2) die Wamme des Rindes, C.; — 3) das Bartläppchen des Hahnes: petelinovi podbradki, Cig., Jan., C.
podbrazdáč, m. der Untergrundpflug, Nov.- C.
podbrȃzdje, n. = podbrazdina, Nov.- C.
poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
podẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) aufarbeiten; vse p., reine Arbeit machen, Cig.; das Material aufarbeiten, verarbeiten; klobčiče preje v platno p., Ravn. (Abc.); usnje v črevlje p., Z.; meso v klobase, hosto v butarice p., Polj.; slamo v gnoj p., Cig.; podelan gnoj, verrotteter Dünger, Vrtov. (Km. k.); (v pisarnicah) vse podelati, kar se je nabralo, Vod. (Nov.); — podelan prostor, verfahrenes Feld (im Bergbau), V.-Cig.; — 2) verwüsten, Jarn., M.; vol je po zelniku vse podelal, Z.; — 3) beschmutzen, Cig.; — p. se, sich mit den eigenen Excrementen beschmutzen, sich bemachen; p. se v gnezdo, ins Nest thun, Cig.; — p. se, sich beflecken ( fig.), alle Achtung verlieren, Polj.; — 4) ein wenig arbeiten, Cig.
podklȃdək, -dka, m. die Unterlage, Jan.; — der Polster, Cig., Nov.- C.
podkrẹ̑pa, f. die Stärkung, die Stütze, die Hilfe, C., Z., Nov.; die Hilfe (bei der Reproduction der Vorstellungen), Cig. (T.).
podmòł, -móla, m. eine vom Strom untergrabene Stelle, der Uferbruch, Mur., Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Nov.; — eine unterirdische Grotte, Jan., C.; vso s planin dohajajočo vodo podzemeljski podmoli požirajo, Nov.; skriti se po goščavah in podmolih, Glas.
pǫ̑dnat, adj. mit einem Fußboden versehen, Nov.
podnòs, -nósa, m. 1) die Vorweisung, DZ.; — 2) der Credenzteller, der Präsentierteller, Cig., Nov., SlN.; ( rus.).
podọ̑jka, f. der Ziegenmelker, (pravilna oblika Pohlinove besede: "podhujka", C.).
podplàt, -pláta, m. 1) die Fußsohle; — 2) die Sohle (der unterste Theil des Schuhes); nove podplate dejati na škornje, die Stiefel neu besohlen; notranji p., die Brandsohle, Cig., Jan., C.; podplate pokazati, zu fliehen anfangen, Levst. (Zb. sp.); — 3) etwas Sohlenartiges: dva podplata iz testa storiti, Vod. (Izb. sp.); — tudi pódplat, -pláta, vzhŠt.
podrę́pən, -pna, adj. unter dem Schwanz befindlich: podrę̑pni remen, der Schwanzriemen am Pferde, Cig.; podrepna muha, ki sili konju vedno pod rep, Nov., Erj. (Torb.), Kr.; siten, kakor podrepna muha, Kr.
podsȃd, f. 1) bei Zimmerleuten der unterste Balken, die Sohle, V.-Cig.; — 2) das Pflughaupt, V.-Cig., Svet. (Rok.); železna podsad pri železnem oralu, Nov.
podsẹ̀k, * -sẹ́ka, m. der Grundbalken, der Grundbaum, die Grundschwelle (eines hölzernen Gebäudes, eines Dachstuhles), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Št.- C., ogr.- Valj. (Rad); podseki so položeni, Nov.; podseki, die Tragbäume des Tennebodens, Guts.; — tudi: pódsẹk, -sẹka in: pódsẹk, -sẹ́ka, Valj. (Rad), vzhŠt.
podsẹ́kati, -sẹ̑kam, vb. pf. 1) unten behacken o. durchhacken, unterhacken, Z.; — 2) p. se (o mleku), gerinnen, Nov.- C., SlGor.
podslǫ̑mba, f. die Stütze, der Tragbalken, Jan.; — die Grundlage, der Rückhalt, Cig., Jan., Nov., nk.; prava podslomba molitve je mrtviti samega sebe, Burg.; pritožba ni brez podslombe (ist nicht unbegründet), DZ.
podsvẹ̑čnik, m. eine Art Enzian (gentiana cruciata), Trnovski gozd- Erj. (Torb.).
podvẹ̑jək, -jka, m. = zona, das Hintergetreide, Ist. ( Nov.)- C.
podvízati, -zam, -žem, vb. impf. 1) heben: pete p., die Fersen schwingen, Šol.; — 2) schneller austreten, eilen, Z., Svet. (Rok.); stanovitno naprej podvizajo, sie rücken beständig vor, Hip. (Orb.); teci, podvizaj svojemu prijatelju na pomoč, Jsvkr.; p. za kom, jemandem nacheilen, C.; sich beeilen, Cig.; podvizaj! mache schnell! Cig.; — 3) beschleunigen: p. kaj, C., Svet. (Rok.); p. večerjo, Erj. (Izb. sp.); — p. se, sich beeilen; on se je podvizal in hitel, Krelj; — 4) aneifern: eden druzega so podvizali, Jsvkr.; podvizalo me je samo to delo, da sem prijel za pero, Levst. (Zb. sp.).
pogȃgati, -am, vb. pf. 1) nach einander verrecken, Cig., C., Bes., Nov.; živina je pogagala, Cig.; — 2) ein wenig schnattern (von der Gans).
pogȃnka, f. 1) die Heidin, nk.; — 2) = ajda, das Heidekorn, Nov., DZ.
1. pogíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad poginiti; im Zugrundegehen, im Untergange begriffen sein, in Gefahr sein, C., Mik., Vest., Nov.- C.; krščanska vera pogiba in se zatira, Krelj; od lakote p., LjZv.; Vstani, otmi nas, Gospod, pogibljemo, Str.
poglobočávati, -am, vb. impf. vertiefen, Nov.
pognáti, -žénem, vb. pf. 1) antreiben; ko sedem na voz, požene voznik konje; poženi! fahr zu! v dir p. konje, die Pferde zum Schnellaufen antreiben, Cig.; p. z ostrogo, z bičem, anspornen, anpeitschen; — in Bewegung setzen; kolo p.; — beschleunigen, Cig.; pognana hoja, der Eilmarsch, Cig.; p. se, sich beeilen: poženi se, da hitro opraviš, C.; — p. kako reč, einen Nachdruck, einen Impuls geben, Cig.; kvišku p. ceno, den Preis auftreiben, Cig.; p. tožbo, eine Klage erheben, DZ.; p. pravdo, Levst. (Nauk); p. kaj na glavno razpravo, etwas zur Hauptverhandlung bringen, DZ.; — davonjagen, fortjagen; pognal me je kakor psa; p. koga po svetu, einen an den Bettelstab bringen, Cig.; — schleudern: kamen p.; — iskro p., Funken geben, Cig.; — p. se, schnellen: velika grozna riba se požene iz vode, Ravn.- Valj. (Rad); p. se za kom, jemandem nachstürzen, Cig.; — treiben: p. zamašek v steklenico, zagozdo v les; — skozi grlo, po grlu p., durch die Gurgel jagen, verthun, Cig., Jan.; kar dobiš po ženi, skozi grlo poženi! Cig.; p. kaj, etwas verthun, vergeuden, Cig., Jan., Ravn.; čas p., die Zeit verthun, Cig.; — 2) p. se za koga ali kaj, sich jemandes oder einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za kako reč, sich um etwas bewerben, etwas anstreben, Cig.; — 3) hervorwachsen machen, treiben (o rastju); kali, korenine, brst p., zu keimen, zu wurzeln, zu sprossen anfangen; sad p., Frucht bringen, Kast. (Rož.)- M.; — drevje je pognalo, die Bäume haben ausgeschlagen; — hervorwachsen, hervorsprossen; mladje je iz korenin pognalo; p. v vis, hoch aufsprossen, Nov.
pohitrováti, -ȗjem, vb. impf. ad pohitriti; beschleunigen, Nov.
pohòd, -hǫ́da, m. 1) der Besuch, Cig., Jan.; — na pohode iti, priti, einen Besuch machen, besuchen, C., Erj. (Izb. sp.); — 2) der Marsch, Cig., Vrt., Nov.; dokler se vojska na pohodu premiče, (während des Marsches), Levst. (Nauk); — vojni p., der Feldzug, DZ.; ogledni p., der Streifzug, Šol.; ( rus.); — 3) pohodi = nevestini svatje, ki pridejo na novi dom k nevesti z darovi, BlKr.- Let. (1889, 83.); — tudi: póhod.
pojȃłnik, m. = die Sommerwurz (orobanche), C., Nov.; die Quendel-Sommerwurz ( o. epittymum), Z., Medv. (Rok.), Gor.
pojȃtnica, f. die Beschälseuche, DZ., Nov.; — die Stiersucht, Strp.
pójəm, -jma, m. der Begriff, Cig. (T.), C., nk.; osnovni p., der Elementarbegriff, Cig. (T.).

1.210 1.310 1.410 1.510 1.610 1.710 1.810 1.910 2.010 2.110

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA