nos (3.120-3.219)

3120. veleȗmje, n. = veleumnost, Jan. (H.).
3121. vẹ́nəc, -nca, m. 1) der Kranz; vence plesti; — venec čebule; — rožni v., der Rosenkranz, das Paternoster; — 2) die Krone; — zobov v., die Zahnkrone, Erj. (Som.); — 3) pl. venci, das Gesimse, C.
3122. vę́ra, f. 1) das Fürwahrhalten, der Glaube; vero dati komu, Glauben schenken; nihče mu ne da več vere; meni gre vera, ich verdiene Glauben, Cig., M., C.; vere dostojen, glaubwürdig, nk.; deti koga na vero = pripraviti ga do tega, da veruje: pol ure sem govoril, predno sem ga del na vero, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) der Glaube, die Religion; brez vere, ohne Religion; kriva v., der Irrglaube; — prazna v., der Wahnglaube; babja v., der Aberglaube; — spraviti koga na drugo vero, jemanden zu anderen Grundsätzen bringen, C.; preobrniti koga na svojo vero, C.; — die Glaubensformel: vero moliti, den Glauben beten; — 3) der Credit; na vero dati, vzeti, auf Credit geben, nehmen; Bom dal dober kup, na vero, Dobro vago, dobro mero, Zora; — 4) die Treue, Meg., Cig., M.; na vero, auf Treue und Glauben, Cig.; na mojo vero! nk.; nav.: pri moji veri! bei meiner Treu! vera, dragocen spomin! wahrlich, ein theueres Andenken! BlKr.- Navr. (Let.); — pasja vera! sapperment! — 5) das gegebene Wort: vere ne držati, Dalm.; za svetejše imajo poroštvo, kakor vero, Kast.; — na veri živeti, im Concubinat leben, Gor., Dol.; — 6) babja v., die Mondviole (lunaria), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — moška v., eine Hauhechel (ononis spinosa), C.
3123. veselẹ́ti, -ím, vb. impf. = veseliti: veselelo bi me, Dol., Podnanosci- Erj. (Torb.).
3124. vẹ́stən, -tna, adj. 1) Gewissens-; vẹ̑stna dolžnost, reč; — gewissenhaft; v. človek; vestno delati; — 2) bekannt, kund: vsemu svetovi vestno storiti (kund thun), Krelj; kar je vam vestno, rok. iz 15. stol., prisega iz l. 1601- Kres.
3125. vẹtrǫ́vən, -vna, adj. windig; vetrovno je; vetrovno vreme; — der Blähsucht unterworfen, ( prim. vetrovnost 2)).
3126. vę́zati, vę́žem, vb. impf. binden, verbinden; v. snopje; v. trte h kolom; v. lonce, Töpfe mit Draht binden; v. les (pri tesarjih); vezan kozolec, die Doppelharfe, Cig., Dol.; v. knjige, Bücher einbinden; — ta sad veže usta, diese Frucht hat einen unangenehm herben u. zusammenziehenden Geschmack, Kras, Ist., Goriška ok.- Erj. (Torb.); — otrobe v., govoriti, kakor bi otrobe vezal, unzusammenhangendes Zeug sprechen; ljudem jezike v., den Leuten die Mäuler stopfen; v. koga na koga, na kaj (binden, fesseln), Cig., nk.; Vendar na mene še nekaj te veže, Preš.; Tretja njih je Neža, Ki moje srdce veže, Npes.-K.; verpflichten: dolžnost me veže, ich bin verpflichtet, Levst. (Nauk), nk.; beseda, obljuba, prisega me veže, Cig., nk.; postava veže vse ljudi, Cig.; zapoved me veže, kajk.- Valj. (Rad); — v. se, in einer Verbindung, im Einklang stehen, zusammenklappen, Cig., nk.
3127. vı̑dež, m. 1) = oko (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa, (= krava), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) mesto, na katerem se kaj lepo in lehko vidi: "na lepem videžu je (kaka stvar), ali ti je vendar ne vidiš", Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) die Sicht, Jan.; dolgo ni bilo nobenega na videž, LjZv.; pesem peti o prvem videžu (a vista), DZ.; to je vsem ljudem na videžu, rekše, vsi ljudje morejo to videti, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); vsem ljudem na videž postaviti = tako postaviti, da vidijo vsi ljudje, Senožeče- Levst. (Nauk); na v. razgrniti, zur Einsicht auflegen, Levst. (Cest., Pril.); na v. razgrnjen biti, aufliegen, Levst. (Nauk); na videž obešena tarifa (ausgehängt), DZ.; resnica mora na videž (ans Tageslicht), LjZv.; preiskovanje dene na videž (ergibt), DZ.; — 4) der Schein; na videž = na videz, LjZv.; — grdo na v., hässlich anzusehen, Jarn. (Sadj.); lepši na v., schöner anzusehen, Ljub.
3128. víhati, -ham, -šem, vb. impf. 1) aufwärts biegen o. drehen; lase v.; v. si brke, sich den Schnurbart drehen; - zurückschlagen, aufstülpen; v. si hlače, rokave; — nos v., die Nase rümpfen; — v. se, sich zurückbiegen; obutal se viha, če je predolga; — 2) schwingen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, Ravn.; — 3) stürmen: burja viha, veter je vihati jel, C.
3129. vı̑lež, m. = rog (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa t. j. krava, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
3130. visočína, f. 1) die Höhe; izmeriti nebeško visočino, Npr.- Kres; — 2) die Anhöhe, Cig., Jan.; — 3) der Stolz: čudi se visočini in slobodnosti moževi, Vod. (Izb. sp.).
3131. vı̑šək, -ška, m. die Höhe: na višek, in die Höhe: na v. vzdigniti, na v. hiteti, Trub.; na v. kamen lučiti, Dalm.; ogenj na višek sili, Skal.- Let.; na v. gledati, Levst. (Sl. Spr.), SlGor.- C.; ( pren.) na v. povzdigniti obrazne umetnosti, Navr. (Let.); = v višek: lasje v višek gredo, Dalm.; v višek je strmel star stolp, Jurč.; z viška pasti, Levst. (M.); z viška laže razvideti, kje je kdo, Jurč.; iz viška padati, LjZv.; k višku (kvišku), in die Höhe, empor; (k viški zleteti, Npr.- Kres, vzhŠt.); v viške, in die Höhe, C., vzhŠt.; (z viškega, von der Höhe, Ravn., LjZv.); — der Höhepunkt, der Culminationspunkt ( fig.), Jan., nk.
3132. vı̑vnik, m. = zveženj, ki se nosi na cvetno nedeljo v cerkev, Spodnja Idrija- Erj. (Torb.).
3133. vkúpən, -pna, adj. gemeinschaftlich, Cig. (T.), nk.; vkupno blago, das Gemeingut, Cig.; — Gesammt-: vkupna vrednost, der Gesammtwert, DZ.; vkupni učinek, die Gesammtwirkung, Cig.
3134. vnẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad vneti; 1) entzünden; ( pren.) v. želje, Begierden erregen; — v. se, sich entzünden, Feuer fangen; entbrennen ( fig.); želje se v srcu vnemajo; prepiri se vnemajo; — 2) heiß machen: Obup — kri vnema in možgane, Preš.; erglühen machen: Nedolžnost vnema ji oči in lica, Preš.; anfeuern, aneifern, begeistern: v. pevca, srce, Preš.; — v. se, erglühen, in Affect gerathen, sich begeistern; vnemajte se s petjem k pravemu junaštvu! Vod. (Pes.); srce se vam vnema, Jap. (Prid.).
3135. 1. vóditi, vǫ́dim, vb. impf. führen; otroka v., das Kind gängeln; Žlahtni gospod, žlahtna gospa Se za bele roke vodita, Npes.-K.; v. komu gospoda, zu jemandem den Priester beim Versehgange führen, Polj.; za nos v., bei der Nase herumführen, narren, hinhalten; jelo ga je voditi, er wurde von einer Geistermacht herumgeführt, Gor., jvzhŠt.; — leiten, lenken; delo, društvo, zavod v., nk.; — kakor vodi ta grešni svet, wie es diese sündige Welt mit sich bringt, Jurč.
3136. vpríčən, -čna, adj. 1) anwesend, gegenwärtig, Cig., Jan., C.; na oltarju v., Burg.; — 2) jetzig, gegenwärtig: vprične ino prihodne nevarnosti, Schönl.; vprični čas, Kast., Guts.
3137. vráčati, -am, vb. impf. ad vrniti; 1) umkehren machen, abtreiben, zurücktreiben, abwenden; v. živino na paši; učitelj deco vrača od hudega, ogr.- Valj. (Rad); — 2) zurückerstatten, zurückgeben, rückzahlen; kadar prosi, zlata usta nosi, kadar vrača, hrbet obrača, Mur.; — vergelten, erwidern; v. sovraštvo, ljubezen; — 3) v. se, umkehren, zurückkehren, wiederkehren.
3138. vŕba, f. 1) die Weide (salix); bela v., die weiße Weide, die Pottweide, der Felber (salix alba), Cig., Medv. (Rok.), Strp.; v. žalostinka, die Trauerweide (salix babylonica), Cig., Zora; = v. žalujka, Tuš. (R.); = uklonjena v., Rihenberk- Erj. (Torb.); = mila v., C.; — turska v., der Oleander, C.; — 2) črnosivkasta krava take barve, kakršne je vrba, C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) neka riba, Notr. Bistrica- Erj. (Torb.).
3139. 2. vrẹ́dən, -dna, adj. 1) würdig, wert; časti, spoštovanja vreden; nič vreden človek; ni piškavega oreha v.; mož moža vreden, ein Ehrenmann, C.; v. biti, verdienen: v. je kazni, da bi ga kaznovali; ni vreden, da ga zemlja nosi; to je vredno, da se razglasi; — vredno je, es ist der Mühe wert, es lohnt sich; ni vredno, da bi se trudil za to; to vino je vredno svojega denarja; reč je več vredna, nego si dal za njo; fant je vseh vreden, kar jih je v vasi (kann sich mit allen messen); — 2) fähig, imstande, C., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
3140. vrníla, f. eine hölzerne Hofthür, V. ( Rib.)- Cig.; = lesa, ki zapira vrzel, Cv.; — tudi pl. vrnile, eine von selbst zugehende Feldthür, Polj., SKr.; odpirati učenjaški pretiranosti vrnile in vrzeli, Cv.; — (pravilneje menda: vrníla n. pl. prim. vrnilo).
3141. vrstníca, f. die Altersgenossin, die Zeitgenossin.
3142. vrstník, m. der Altersgenosse, der Zeitgenosse.
3143. všę́pniti se, -šę̑pnem se, vb. pf. = prikupiti se: "od mnozega blaga, ki ga je trgovec nosil pred me, všepnilo se mi je to", Ben.- Erj. (Torb.).
3144. 1. vtəkníti, vtáknem, vb. pf. einstecken, stecken; v. nit v šivanko; v. kaj v žep; v. koga v ječo; v. koga v vojake, Jurč.; — v vsako reč svoj nos v., sich in alles mischen; — v. veliko denarja v kaj, v kako zidanje, podjetje (viel Geld hineinstecken); — v. se v kaj, sich in etwas einmischen.
3145. zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.- Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.- Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.- Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.- Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.- Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar- Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.- Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.- C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj ( nav. zakaj?) warum? za to, deshalb ( nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.- Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.- Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče- Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.- C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.- Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.- Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. ( Št.)- Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.- Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.- Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči ( eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, ( opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.
3146. zabȗnəc, -nca, m. weißer Weiberrock, Cig., BlKr.; zabunec, suknjo brez rokavov, segajočo do kolen, nosijo Poljanke po zimi, SlN.; — prim. srb. zubun, madž. zubony, tur. zebun, Mik. (Et.).
3147. zádẹlj, praep. c. gen. = zaradi, Jan.; (zadel, Cig.); zadelj nedolžnih otrok, Slom.- Jan. (Slovn.); zadelj njih revnosti, Majar (Pesmi)- Mik.; — prim. delj.
3148. zadovǫ̑ljščina, f. 1) = zadovoljnost, Cig.; z. se ti lahko uleže okoli srca, LjZv.; — 2) die Genugthuung, Mur., Kremp.- C., kajk.- Valj. (Rad), Zora, LjZv.; ali ni to lepa zadovoljščina? Zv.
3149. zádruga, f. 1) die Genossenschaft, C., nk.; obrtna zadruga, die Gewerbegenossenschaft, nk.; pridobitna z., die Erwerbsgenossenschaft, DZkr.; tatovska z., Jurč.; — 2) die Hauscommunion, C., nk.; ( hs.).
3150. zádrugar, -rja, m. ein Mitglied einer Genossenschaft oder einer Hauscommunion, Jan. (H.).
3151. zádrugarstvọ, n. das Genossenschaftswesen, Jan. (H.).
3152. zádružən, -žna, adj. 1) die Genossenschaft betreffend: zadružna pogodba, SlN.; — 2) eine Hauscommunion betreffend, Let.
3153. zádružnik, m. 1) das Mitglied einer Genossenschaft, nk.; — 2) das Mitglied einer Hauscommunion, Let.
3154. zádružništvọ, n. das Genossenschaftswesen, nk.
3155. zafŕkniti, -fȓknem, vb. pf. um-, aufstülpen, umschlagen, Cig., Jan.; hlače si z., vzhŠt.- C.; jvzhŠt.; — aufdrehen, eindrehen, Jan., C.; zafrknjeni lasje, gekräuseltes Haar, C., jvzhŠt.; — umbiegen, Jan.; čavelj z., se je zafrknil, jvzhŠt.; zafrknjen nos, eine Stülpnase, Cig.
3156. zafŕliti, -fȓlim, vb. pf. aufstülpen, Mur., Jan.; z. klobuk, C.; zafrljen nos, eine Stülpnase, Cig.; — z. se, einschrumpfen: zafrljeno listje, eingeschrumpfte Blätter, zafrljeni lasje, gekraustes Haar, Dict., Tolm.; — ( pren.) zafrljeno držati se, zafrljen biti, stolz oder missmuthig sich stellen, Fr.- C., Z.
3157. zaglǫ́titi, -im, vb. pf. = zamašiti: zagločen nos, Notr., Gor.
3158. zajẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad zajeti; 1) schöpfen; vodo s košem, rešetom z. = etwas Vergebliches thun, sich vergeblich abmühen, Mur., Cig., Nov.; kolesa pesek zajemajo, die Räder sinken ein, mahlen (wenn sie in tiefem Sande gehen, der über den Felgen zusammenläuft), Cig.; Je nadelana cesta, Ne zajemajo pesta, Vod. (Pes.); tudi z. se: pesto se zajemlje, Z.; — z. se, Wasser fangen, Z.; čoln se je zajemal, potoniti je nevarnost, Ravn.; — 2) umzingeln, Jan.; zveri z mrežami z., Cig.; — 3) borgen, C.; — 4) = zanimati, interessieren, Cv.
3159. zakídati, -kı̑dam, vb. pf. durch die Handlung des Schaufelns zudecken, zuschaufeln; z. jamo, Cig.; — mit Koth verstopfen: lastovka gnezdo zakida, Levst. (Zb. sp.); — z. se, sich verstopfen (von der Nase): nos se mi je zakidal, zakidan nos, jvzhŠt.; oči so že vse od cestnega praha zakidane (verunreinigt), Jurč.
3160. zaklǫ̑pnica, f. 1) die Klappe, das Ventil, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.; srčna z., die Herzklappe, Cig. (T.), Erj. (Z.); jabolčna z., der Kehlkopfdeckel, Erj. (Z.); toplonosna, hladonosna z., Levst. (Pril.); ostražna z., das Sicherheitsventil, DZ.; = z. varnica, Sen. (Fiz.); — 2) die Schachtel, die Büchse, C.; — 3) eine Art Fangnetz (Klappnetz) für Schmetterlinge, C.
3161. zakǫ̑nəc, -nca, m. der Ehegenoss, der Ehetheil (Mann oder Weib), Mur.; zakonci, die Eheleute, Mur., Cig., Jan., Danj. (Posv. p.); zakonca, das Ehepaar, Svet. (Rok.), LjZv., C.; oba zakonca, Nov.; novi z., der Neuvermählte, SlN.; — tudi: zákonəc.
3162. zakǫ̑nik, m. 1) der Ehegenoss, der Ehemann, Meg., C.; z. in zakonica, Trub.; zakoniki, die Eheleute, Trub., Dalm.; le-ta dva zakonika, Trub.; — 2) das Gesetzbuch, Cig., Jan., Cig. (T.); državljanski z., das bürgerliche Gesetzbuch, Cig., Jan., DZ.; — das Gesetzblatt, Jan., Levst. (Nauk); državni z., das Reichsgesetzblatt, DZ.
3163. zakonotvǫ́rən, -rna, adj. Gesetze schaffend, gesetzgebend, Cig. (T.); zakonotvorna delavnost, SlN.
3164. zakrívati, -am, vb. impf. ad zakriti; 1) verdecken; oblak luna zakriva; — verbergen, verheimlichen; kdor prestopke zakriva, prijaznost išče, Škrinj.- Valj. (Rad); Dalj' Črtomir jim reve ne zakriva, Preš.; — 2) decken, schützen, Cig.; divjačino Bog proti pogibeli žitka čudno zakriva, ogr.- Valj. (Rad).
3165. zakrivíti, -ím, vb. pf. 1) einkrümmen, umkrümmen; las komu z.; zakrivljen, ein wenig angebogen, Cig.; zakrivljen nos, die Krummnase; zakrivljene noge, krumme Füße; — 2) verschulden; nič nisem zakrivil; — 3) z. se, sich zuschulden kommen lassen: z. se s čim, Cig.
3166. zalópniti, -lǫ̑pnem, vb. pf. 1) zuschlagen: vrata, okno z., Cig., Jan., Dict.- C.; — 2) luftdicht verschließen: z. sod, Vrtov.- C.; — verstopfen, Cig., C.; z. se, sich verstopfen: nos se mi je zalopnil, Koborid- Erj. (Torb.); — 3) ersticken machen, SlGor.- C., Gor.; htelo me je z., Kras- Erj. (Torb.); z. ogenj, das Feuer löschen, Hip.- C.; z. se, ersticken, M.
3167. zamẹnı̑t, adj. wechselseitig, reciprok, h. t.- Cig. (T.), Žnid.; zamenite vrednosti, reciproke Werte, Cig. (T.); zameniti pojmi, Wechselbegriffe, Cig. (T.).
3168. 2. zamẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. I. ad zavreči; 1) verwerfen, wegwerfen, verschmähen; brez potrebe denarje z., Jsvkr.; živina klajo zameta, Cig.; kam sam sebe zamečeš, neumni človek! Kast.; celo posli so ga zametali, Jurč.; ablehnen, abweisen, Cig., Jan.; tožbo z., Jan.; — 2) z. se = samo ob sebi nastajati, Erj. (Torb.); tvori se zamečejo, Blutschwäre bilden sich, Blc.-C., Notr.- Z.; sadje se zameče, die Fruchtknospen bilden sich, Z., C.; — II. ad 2. zamesti; verschneien; sneg zameta pote, gazi, Cig., C.; — stark schneien, stöbern: jelo je zelo z., LjZv.
3169. zamrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. aussterben, Levst. ( LjZv.), nk.; stara sovražnost je med Uskoki in Dolenjci popolnoma zamrla, Slovan; abfrieren: zamrli so mi prsti, Cig.
3170. zamȓza, f. 1) das Zufrieren des Wassers, C.; — 2) der Ekel, der Abscheu, der Widerwille, Cig., Jan., C., Nov., ZgD.; z. do pobožnosti, Cv.; z. do koga, die Abneigung gegen jemanden, Cig.
3171. zaplésti, -plétem, vb. pf. 1) durch Flechten verschließen, zuflechten, Cig.; — 2) einflechten, mit hineinflechten, Cig.; z. eno v drugo, ineinander verschlingen, Cig.; z. se, sich verschlingen: nit se je zaplela, Cig.; — verflechten, verstricken, verwickeln; z. koga v mrežo; z. se z nogami v zanke; — z. koga, se v kako neprijetno reč, v sitnosti, (sich) verwickeln, (sich) verstricken; — etwas untereinander wirren, Cig.; zapleten, verwickelt, compliciert, Cig. (T.); — 3) falsch flechten, verflechten, Cig.; — 4) durch Flechten verbrauchen, verflechten: vse protje z., Cig.
3172. zaprisę́či, -sę́žem, vb. pf. 1) schwören lassen, beeidigen: z. koga; zaprisežen, beeidigt: z. na pisanje zapisnikov, zur Führung der Protokolle beeidigt, DZ.; — z. se, sich mit einem Eide verpflichten, Jan.; hlapec se Abrahamu k vsemu zapriseže, Ravn.- Valj. (Rad); ljudje, ki so se za učenost zaprisegli, die zur Fahne der Wissenschaft geschworen haben, Zv.; — 2) = priseči, Jan., M.
3173. 1. zarȃjati, -am, vb. impf. ad zaroditi; erzeugen, Jan.; mehkužnost skoro vse bolezni zaraja, Vrtov.- Jan. (Slovn.); z. se, sich fortpflanzen, Vrtov. (Vin.); — Frucht ansetzen, Jan. (H.).
3174. zarǫ̑dək, -dka, m. der Embryo, Cig., Jan., Cig. (T.); — der Fruchtkeim, Jan.; plodnice hranijo v sebi zarodke, Erj. (Izb. sp.); — der Fruchtansatz, die Trageknospe, Cig., Jan., C.; — zarodki raznih bolezni, die Krankheitskeime, SlN.
3175. zasẹ́dati, -am, vb. impf. ad zasesti; 1) aufsitzen: konje z.; Hlapci (so) konje zasedali, Npes.-K.; (einen Platz) besetzen; z. sedeže; čebele panj zasedajo, Lašče- Levst. (M.); — pohlepnost zaseda srce, kajk.- Valj. (Rad); — 2) nachstellen: z. koga, Cig., kajk.- Valj. (Rad); neprijatelji me zasedajo, C.; (z. komu, Mur.).
3176. zastavonǫ́ša, m. = zastavonosec, nk.
3177. zastrmẹ́ti, -ím, vb. pf. erstaunen, Z.; očesi ji zastrmita (traten hervor), kakor bi hoteli vrhu nosa vkup trčiti, LjZv.
3178. zatŕditi, -im, vb. pf. 1) befestigen, Mur., Cig.; z verižico z., verketteln, Cig.; — consolidieren, Jan.; — verstockt machen, Cig., Jan.; zatrjen v hudobiji, Guts.; — 2) fest verstopfen: z. z zamaškom, bestöpseln, Cig.; — 3) z. komu kaj, jemandem etwas einprägen, einschärfen, nachdrücklich empfehlen, Cig., Jan., C.; vratarju čuti zatrdi, Ravn.; zatrdi jim, kako naj se nosijo, Jurč.; — 4) sicher machen, versichern, vergewissern, Cig., Jan., LjZv.; z. komu kaj (als sicher versprechen), LjZv.; — betheuern, Mur.; z. na svoje poštenje, Cig.
3179. zaȗpati, -am, vb. pf. 1) anvertrauen; z. komu kaj: svoje skrivnosti komu z.; — 2) creditieren, Cig., Jan.; — 3) vb. impf. vertrauen, bauen; na Boga, v Boga z.; — po nem. "vertrauen" narejena beseda.
3180. zavȃjati, -am, vb. impf. ad zavesti; verführen, verleiten, Cig. (T.); ni jih zavajala navdušenost, Nov.
3181. 1. zavẹ́dati se, -am se, vb. impf. ad zavedeti se; allmählich zum Bewusstsein, zu seinen Sinnen zurückkehren; — sich bewusst sein, Mur., Cig., nk.; z. se svoje narodnosti, nk.
3182. 2. zavẹ́dati se, -vẹ̑dam se, vb. impf. taumeln: pijanec se zaveda od pijanosti, bolnik od slabosti, Notr.
3183. zavę̑znik, m. der Verbündete, der Bundesgenosse, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
3184. zavíhati, -ham, -šem, vb. pf. aufstülpen, umschlagen, aufstreifen; hlače, rokave si z.; zavihani škornji, aufgeschlagene Stiefel, Cig.; zavihan nos, eine Stülpnase; nos z., die Nase rümpfen: koj se mu nos zaviha, er ist kurz angebunden, Cig.; — ( pren.) z. koga, jemanden zurechtweisen, C.; — zavihan = zvit, verschmitzt, C., jvzhŠt.
3185. zavíhniti, -vı̑hnem, vb. pf. 1) aufstülpen; zurückbiegen; — nos z., die Nase in die Höhe werfen, rümpfen, Cig.; — 2) schwingen: meč z., C.; — z. se na konja, sich aufs Pferd schwingen, Cig.
3186. zbudíti, -ím, vb. pf. aufwecken, wecken; spečega z.; z. se, erwachen; auferwecken; — z. (se) od smrti; — ( pren.) z. komu vest; — rege machen, erregen, Cig., Jan., nk.; z. pozornost, sum, nk.; verursachen, Cig.; z. glasen smeh, nk.
3187. zdrȗženəc, -nca, m. der Associierte, Cig.; der Parteigenosse, Cig.; der Bundesgenosse, Cig. (T.), Vod. (Pes.).
3188. zdŕžati, -ím, vb. pf. 1) erhalten, Mur.; nicht zugrunde gehen lassen: mene zdržiš zavoljo pobožnosti moje, ogr.- Valj. (Rad); — aushalten: glas z., Cig.; — behaupten: z. pravdo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) erfüllen, befolgen: zapoved z., ogr.- Mik.; videl bom, jeli zdržite, kar ste obljubili, ogr.- Valj. (Rad); — 3) z. se, sich enthalten; z. se česa; ne morem se z., da bi ne omenil, ich kann mich nicht enthalten zu erwähnen; — ( nam. vzd-).
3189. zelénjev, adj. kar je za zelenje: z. koš, t. j. koš, v katerem nosijo živini bukovo zelenje, Levst. (Zb. sp.).
3190. zemljeknjížən, -žna, adj. Grundbuchs-: zemljeknjı̑žni zakon, das Grundbuchsgesetz, Levst. (Nauk), DZ.; zemljeknjižno trdnost imeti, grundbücherlich versichert sein, Levst. (Pril.); zemljeknjižni izpisek, der Grundbuchsauszug, DZ.
3191. zemljeznȃnəc, -nca, m. der Erdkundige, der Geognost, Cig. (T.).
3192. zemljeznȃnski, adj. geognostisch, Cig., Jan., Jes.
3193. zemljeznȃnstvən, -stvəna, adj. geognostisch, Cig. (T.).
3194. zemljeznȃnstvọ, n. die Erdbodenkunde, die Geognosie, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.
3195. zẹ́vati, -am, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) geöffnet halten; od vročine, od žeje z.; iz radovednosti z., Cig.; — weit geöffnet sein, klaffen: brezdno zeva, Cig., Jan.; oreh zeva, (če je zelena lupina počila), C.; — z. za čim, nach etwas lechzen, sich sehnen, ogr.- C.; — 2) schreien, Polj., Idrija, Ig (Dol.); — maulmacherisch reden, Ig (Dol.); — 3) athmen, Habd.- Mik.
3196. zgọ̀lj, adv. lediglich, lauter, einzig und allein; zgolj iz sebičnosti kaj storiti; — tudi: zgòlj.
3197. zgọ́ljən, -ljna, adj. lauter: zgoljna nesebičnost, Erj. (Izb. sp.); same zgoljne kosti, SlN.; durchgängig, h. t.- Cig. (T.).
3198. zlajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zlajšati; erleichtern; — mildern; zlajšujoče okolnosti, Milderungsumstände, DZ.
3199. zlobínja, f. = zlobnost 1) (?): mala stopinja, a velika zlobinja, Levst. (Zb. sp.).
3200. zlǫ̑ščina, f. die Eintracht, C., Z.; tako je hitro zopet združnost in zloščina prišla v ljubo mesto, Jurč.; — prim. zloga.
3201. 1. znȃšati, -am, vb. impf. ad 1. znositi, 1. znesti; 1) zusammentragen: s pestjo se zrnjiče seje, snopje se na ramah znaša, Ravn.- Valj. (Rad); gnezdo z., ein Nest bauen; — 2) z. zoper koga kaj, wider jemanden etwas aufbringen, Cig.
3202. znǫ̑šje, n. = kar voda vkup znosi, ein vom Wasser zusammengetragener Haufe, C.
3203. zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.- jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; ( fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.- Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.- Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.- Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).
3204. zoogeografı̑ja, f. nauk o razprostranjenosti živali, die Zoogeographie, Cig. (T.).
3205. zvekšávati, -am, vb. impf. ad zvekšati; to je mojo radovednost še bolj zvekšavalo, Andr.
3206. zvẹzdoglèd, -glę́da, m. 1) der Sterngucker, Cig., Jan.; lažnjivi zvezdogledi, Preš.; — der Astrolog, Cig. (T.); — = zvezdoslovec, der Astronom, Cig., Jan.; — 2) neka riba: der Sterngucker (uranoscopus), Erj. (Z.).
3207. zvẹzdoznȃnstvọ, n. die Sternkunde, die Astrognosie, Cig., Jan., Cig. (T.); die Astronomie, Mur., nk.
3208. zvę̑znik, m. der Bundesgenosse, der Verbündete, Cig., Jan., Cig. (T.).
3209. zvončaríca, f. die mit einer Glocke versehene Kuh einer Herde, Lašče- Levst. (Rok.); ovca, ki zvonec nosi, Lašče- Erj. (Torb.).
3210. zvončẹ̑la, f. ovca, ki zvonec nosi, Podkrnci- Erj. (Torb.).
3211. zvónəc, -nca, m. dem. zvon; 1) das Glöckchen; bes. das Messnerglöckchen; die Klingel; die Viehglocke: krava, oven, ovca zvonec nosi; z. nositi, ( z. B. in einer Gesellschaft) excellieren, den Ton angeben, Cig., Jan., Nov.; (preprost izraz); — 2) der Eiszapfen, SlGor.- C.; — der Halszapfen des Schweines, C.; — 3) črni ali rjavi z., die Quakente, die Schellente (anas clangula), Cig., Frey. (F.); — 4) gajev z., der Kuhweizen (melampyrum silvaticum), Cig., Medv. (Rok.).
3212. želẹ̑zarski, adj. Eisenhändler-; — železarska obrtnost, die Eisenindustrie, Cig. (T.).
3213. žę́nsəv, -sva, m. der den gleichen Namen hat, der Namensgenoss, Cig., Mik.; — pogl. ženso.
3214. živẹ́ti, -ím, vb. impf. leben; dolgo ž.; oče mu še živi; pregrešno, pobožno ž.; ž. po kom, nach einem Muster leben, C.; dobro, po gosposko, v revščini, v obilnosti ž.; ž. na tesnem, kümmerlich leben; ž. ob čem, sich von etwas nähren; ž. ob svojem, sein eigenes Brot essen, von seinem Einkommen, Vermögen leben; ob kruhu in vodi ž., von Wasser und Brot leben; ob delu ž., sich von seiner Arbeit nähren, Cig.; ž. na kupičku, sich den Lebensunterhalt kaufen müssen, Z.; ž. na delu, na zidarstvu, von der Arbeit, vom Maurerhandwerk leben, V.-Cig.; ž. na rokah, von der Hände Arbeit leben, Z.; ž. na opresnem kruhu, Ravn.; na mrtvi plači ž., von der Pension leben, Z.; ž. na veri, im Concubinat leben, Cig., Dol., Gor.; — ž. od česa, von etwas leben (od igre, od dela); — nima kaj ž., er hat nichts zu leben; — ( praes. živẹ̑jem: Živejem po pameti zdravi, Greg.).
3215. žlahtíti, -ím, vb. impf. = žlahtniti: človeka le krepost in čednost žlahti, Ravn.- Valj. (Rad).
3216. žmetkǫ̑ča, f. = žmetnost, (žmehkoča) kajk.- Valj. (Rad).
3217. žȓtva, f. das Opfer, Cig., Jan., nk.; — ( fig.) das Opfer: ž. svobode, sužnosti, nk.; — stsl.
3218. župȃnji, adj. = županov: županja hči, Npes. ( Gor.)- Kres; — = županski: županje dolžnosti, Levst. (Nauk).
3219. župȃnski, adj. Bürgermeister-: županska opravila, -ske dolžnosti.

   2.220 2.320 2.420 2.520 2.620 2.720 2.820 2.920 3.020 3.120

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani