nos (2.920-3.019)

2920. pȓvnica, f. 1) die Prime im Brevier, C.; — 2) = prvesnica, Jan.; — 3) = prednost, die Vorhand, Jan.
2921. 1. púhati, -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.- C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.- C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
2922. rabozę̑ł, -li, f. neki plevel (morda = 2. raba), Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
2923. rabúš, m. die Hauhechel (ononis spinosa), SlGor.- Erj. (Torb.); (raboš, C.).
2924. ráma, f. 1) die Schulter; na ramo si dejati kaj, etwas auf die Schulter nehmen; na obeh ramah nositi, wankelmüthig sein, es bald mit diesem, bald mit jenem halten, Jap. (Prid.); — 2) der Arm des Hebels, DZ., Sen. (Fiz.).
2925. ravnǫ̑č, f. = ravnota, die Ebene, C.; — na ravnoč = na ravnost, geradeaus, vzhŠt.
2926. ràz, I. praep. c. acc. = z, s c. gen. von — herab, von — weg; Je pa rinčica padla Raz mizo na tla, Npes.-Schein.; raz brdo priti, vom Hügel herabkommen, raz vrh proso nositi, raz drevo pasti, raz mizo vzeti, raz konja pasti, stopiti, Mik.; dere se, ko bi jermene razenj rezali, er schreit, als ob man Riemen von ihm herabschnitte, Mik.; gre meso razenj, ko perje raz starega orla, Mik.; pastirci, tecite raz polje! Mik.; raz sebe = narazen, auseinander, Jarn. (Sadj.); brati raz bukve, Polj.; (napačno c. gen.; raz života, Ravn.; nam. raz tudi: z (s) c. acc.: padel je z mizo, z Belo, z Visoko priti [redkeje: z Visokega], Gor.- Mik. (V. Gr. IV. 441.)); — II. praef. znači 1) ločitev (v raznih obzirih), pos. taka, da se dejanje vrši v razne meri ali na raznih mestih: auseinander-, auf-, entzwei-, zer-; razvezati, razodeti, razkriti, razporočiti, razveljaviti; razgnati, raziti se, razdati, razbiti, raztrgati; — 2) razširitev, razmnožitev, okrepčanje: er-; razbliniti, razvaljati; razbeliti, razgreti, razveseliti, razsrditi; — 3) začetek dejanja: razjokati se; — (pred samostalniki: Ex-: razkralj, nk.).
2927. razbístriti, -bı̑strim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., nk.; razbistren kmet, Vrtov. (Km. k.); r. vse, česar je treba vedeti, die nöthigen Aufklärungen geben, Levst. (Nauk); — r. se, sich klären: neizvestnost našega položaja se mora razbistriti, SlN.
2928. razbǫ́rən, -rna, adj. überlegt, besonnen, Cig., Jan., Levst. (Nauk), BlKr.; razborna stanovitnost, Cv.
2929. razdẹ̑łnik, m. der Zertheiler, Guts.- Cig.; — der Vertheiler, der Spender, Dict.; razdelniki skrivnosti božjih, Krelj; — der Vertheilungsschieber ( mech.), DZ.
2930. razdíšati se, -ím se, vb. pf. den Duft verbreiten, Cig., M.; bal sem se, da se nebi pečenka tovarišem pod nos razdišala, Jurč.
2931. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
2932. razglèd, -glę́da, m. 1) die Besichtigung, die Beschau, Cig., Jan.; božjega veličastva r., Ravn.; r. vojske, die Heerschau, die Musterung, Cig., Jan.; — die Recognoscierung, Cig.; iti na rázgled ( nav. o nevesti), in Augenschein nehmen, Cig., Dol., Gor.; (= iti na rázgledi, Ig [ Dol.]; nevesta gre z materjo k ženinu na rázgledi, vzhŠt.; Pripeljala bom se na razgledi, Npes.-Vraz); — 2) die Aussicht, die Fernsicht, das Belvedere; — 3) = zgled, das Beispiel, das Muster, Cig., Jan., Ravn.
2933. razgledálọ, n. = ogledalo, der Spiegel: človeško srce je razgledalo božje prijaznosti, Ravn.- Valj. (Rad).
2934. razglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besichtigen, besehen, durchmustern: r. svoje goste, Krelj; natančneje (tanje) si r. koga, Jurč., Levst., LjZv.; razgledal si je prestrašeno množico, LjZv.; recognoscieren: r. deželo, Dalm.; — r. se nad čim, über irgend etwas eine Betrachtung anstellen, Jsvkr.; — 2) r. se, sich umsehen; r. se po svetu; — sich orientieren, Cig., Jan., Cig. (T.); da se komisija laže razgleda, zur leichteren Orientierung der Commission, DZ.; — 3) r. se, ins Sehen kommen, Cig.
2935. razglę̑dba, f. 1) die Recognoscierung, Jan., Bes.; — 2) die Orientierung, Cig.
2936. razglę́dən, -dna, adj. 1) Recognoscierungs-: razglę̑dnọ poročilo, SlN.; — 2) eine weite Aussicht gewährend: razgledno mesto, Rib.- Svet. (Rok.); — 3) = razločen, augenscheinlich, klar, V.-Cig.
2937. razkazováti, -ȗjem, vb. impf. ad razkazati; ausführlich zeigen; — zur Schau herumtragen; — r. svojo učenost, seine Weisheit auskramen; — r. se, sich sehen lassen, prahlen.
2938. razodẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ̑jem), vb. pf. 1) enthüllen; r. spečega otroka; — r. se, sich enthüllen; otrok se je v spanju razodel; — 2) an den Tag legen, offenbaren, bekunden; svoje misli, svoje srce r.; r. skrivnost; govorica ga je razodela, die Sprache hat ihn verrathen; — razodeta vera, die geoffenbarte Religion; — r. se, sich offenbaren, offenbar werden; — (razodẹ̑jem, Krelj, Dalm.; razodẹvèn, -éna, = razodet, Dict., Trub., Dalm., Kras; razodevena slava, Cv.).
2939. razodẹ́vati, -am, vb. impf. ad razodeti; 1) enthüllen; ne razodevaj otroka; otrok se v spanju razodeva; — 2) offenbaren; svoje skrivnosti komu r.; r. se, sich offenbaren; — verrathen: tvoj jezik tebe razodeva, Jap. (Sv. p.).
2940. razporočíti, -ím, vb. pf. das eheliche Verhältnis lösen, scheiden, Jan., nk.; r. se, sich scheiden lassen: pol leta je oženjen, pa bi se uže rad razporočil, Razdrto pod Nanosom- Erj. (Torb.).
2941. razsodljívost, f. = razsodnost, die Urtheilskraft, Cig. (T.); — po stsl.
2942. raztrę́sati, -am, vb. impf. ad raztresti; verstreuen, ausstreuen; — verschleudern: denar nepridno na malikovske službe r., Krelj; — sitnosti r., lästig sein.
2943. realīzəm, -zma, m. nagnjenost, ravnati se bolj po istinitih, stvarnih razmerah nego po idejah, der Realismus.
2944. 1. rę́ja, f. 1) die Ernährung und Pflege, das Großziehen, die Zucht; živinče dati komu v rejo; v reji biti; v reji imeti; (o človeku) die Verpflegung: črednik, ki pase srenjsko živino, hodi na rejo k posameznim gospodarjem, Glas., Kras; dobre reje biti, gut genährt sein, C.; = lepe reje biti, Cv.; — die Nahrung, C.; iz zemlje rejo sesati, C.; — das Kostgeschäft: vrednostni papir se da na rejo, DZ.; — 2) svinjska r., der Schneckenklee (medicago falcata), Tuš. (B.), Medv. (Rok.).
2945. relatīvən, -vna, adj. odnosen, oziralen, relativ.
2946. resignácija, f. udanost, odpoved, die Resignation.
2947. rẹ́zən, -zna, adj. 1) einen Schnitt, einen etwas scharfen (säuerlichen) Geschmack habend; vino, jabolko je rezno; rezno vino v rane vlivati, Dalm.; pikant (o okusu), Vrtov. (Vin.); rezen okus, ein stechender Geschmack, Cig. (T.); — 2) schneidig, schlimm, scharf; rezno prepovedati, Cig.; rezneje govoriti, Levst. (Zb. sp.); z rezno natančnostjo, Jurč.; — tudi: rẹzȃn, -znà; rézən, jvzhŠt.
2948. rītəm, -tma, m. umerjenost telesnega gibanja ali glasov po poudarkih, po taktu, der Rhythmus, Jan., nk.
2949. rọ̑d, rọ̑da (rodȃ), rodȗ, m. 1) die Geburt, die Abstammung; po rodu, der Geburt nach; kraljevega, visokega rodu biti; rodu sem iz Ribnice (gebürtig), Svet. (Rok.); — 2) die Verwandtschaft; r. po krvi (po očetu), die Blutsverwandtschaft, Cig., Jan., Cig. (T.); r. po mleku (po materi), Cig., Jan.; r. po preslici, die Cognaten, Cig. (T.); mrzli r., die entfernte, weite Verwandtschaft, Cig.; — v rodu smo si, wir sind verwandt; biti komu v ravnem, postranskem rodu, in gerader Linie, in der Seitenlinie mit jemandem verwandt sein, DZ.; biti komu rod, mit jemandem verwandt sein, Cig., Navr. (Let.); on je moj rod, er ist mein Verwandter, ogr.- C.; mrzel r. sva si, wir sind weit verwandt, C.; rod ima prednost pred drugimi, die Verwandten gehen andern voran, vzhŠt.; — 3) das Geschlecht; človeški r.; — 4) die Generation, das Menschenalter; dva roda, Jsvkr.; — 5) der Volksstamm: rod je iz mnogo sokrvnih rodbin, Jes.; — 6) die Gattung (genus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
2950. rǫ̑dba, f. = rodovina, Vrt.; blagosrčnost je bila delež vse njegove rodbe, Levst. (Zb. sp.); jaz sem iz te rodbe, Svet. (Rok.); — die Verwandtschaft: k rodbi je kam šla, Jurč.
2951. rọ̑g, rọ̑ga, rogȃ, m. 1) das Horn; trdo kakor rog; tema je kakor v rogu; — r. obilnosti, das Füllhorn, Cig., Jan.; = r. obilja, C.; = r. izobilja, Cig. (T.); — das Horn (als Blasinstrument); na r. trobiti; v en r. trobita, er bläst mit ihm in ein Horn, Cig.; — živi rog, die Fleischsohle am Hufe, V.-Cig.; — v kozji r. ugnati, ins Bockshorn jagen ( germ.); — 2) iz roga napravljene reči: der Schröpfkopf; roge staviti; — der Wurstbügel, das Wursthorn, um welches beim Füllen das Darmende geschlagen wird, Gor.; — ein aus Horn gemachter Griff oder Stiel; — 3) rogu podobne stvari: das Kipfel; Gor.; — das Fühlhorn der Schnecke; polž, polž, pokaži roge! — koruzni r., der Kukuruzkolben, BlKr.; — deževni r., der Regenbogen, Danj.- C.; = r. sv. Petra, ogr.- C.; — die Beule: rog se naredi n. pr. človeku na čelu od udarca; — 4) jelenski r., der Sumach (rhus cotinus), Tuš. (B.); = jelenov r., Medv. (Rok.).
2952. roják, m. 1) der Landsmann; — 2) der Stammgenosse, Cig., Jan., Str., nk.; — 3) der Eingeborne, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 4) der Verwandte, Cig., Jan., Šol., kajk.- Valj. (Rad); rojaki po preslici, die Cognaten, Cig. (T.).
2953. rojákinja, f. 1) die Landsmännin; — 2) die Stammgenossin, nk.; — 3) die Eingeborne, Cig.; — 4) die Verwandte, kajk.- Valj. (Rad).
2954. rojȃštvọ, n. 1) die Landsmannschaft, Cig., nk.; — 2) die Stammgenossenschaft, nk.
2955. róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.- Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče- Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga ( fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.
2956. romāntik, m. der Romantiker, nk.; r. razuzdanosti, Zv.
2957. romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.
2958. 1. rósa, f. der Thau; mlad kakor rosa, blutjung, C., Z.; — medena r. ali mana na drevesnem perju (neka drevesna bolezen), der Honigthau, Cig., Pirc; — strupena r., der falsche Mehlthau (peronospora), nk.
2959. rudokópən, -pna, adj. Bergbau-, Cig.; rudokǫ̑pna svobodnost, die Bergbaufreiheit, Cig.; rudokopne stvari, Bergbauangelegenheiten, DZ.
2960. rumenóta, f. = rumenost, Cig.
2961. 2. s, (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.- Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.
2962. sȃdən, -dna, adj. 1) Frucht-; sadni popek, die Fruchtknospe, Cig.; — 2) Obst-: sadno drevje, Obstbäume; sadni ocet, der Obstessig; — 3) sáden, obstreich, Jan.; sadno leto, ein Obstjahr, V.-Cig.
2963. sȃm, sáma, adj. ( pron.) 1) allein; sam sem doma; vselej se sam sprehaja; pridi sam, ni treba nikogar s seboj jemati; človeku ni dobro samemu biti, es ist nicht gut, dass der Mensch allein sei; na samem, ohne Zeugen, Jan. (H.); po samem, besonders, einzeln; — ni sama, sie ist in andern Umständen, Cig.; sama biti, weder schwanger noch Mutter sein, C., — einsam: sam, kakor volk v lozi (hosti), BlKr.- Kres; moja hiša na samem stoji, das Haus steht in der Einsamkeit, einsam; (= na sami, ogr.- Mik.); — 2) nichts als, lauter, rein; sama kost in koža ga je; iz samega čistega zlata, aus massivem Golde, Cig.; sama nedolžnost jo je bila, sie war die lautere Unschuld, Cig.; — 3) selbst, selber; sam ne vem; sam Bog ne more vsem ustreči; sam sem bil pri njem; sam sem vse videl; sam pridi, ni treba drugih pošiljati; sam drugi, sam tretji itd., selbander, selbdritt u. s. w., Cig., Jan.; na samem mestu, an Ort und Stelle selbst, Cig.; zrela hruška sama z drevesa pade (von selbst); vrata so se sama odprla; v samo sredo, recht in die Mitte, Cig.; na samo novo leto, gerade am Neujahrstage, Zora; na samo veliko noč, gerade zu Ostern, Levst. (M.); — s povratnim zaimenom: sam sebi kvaro dela, er schadet sich selbst; sam si pomozi! hilf dir selbst! sam sebe za nos primi! zupfe dich selbst bei der Nase! ljubi bližnjega, kakor sam sebe (ali: samega sebe)! sam za-se (za sebe) skrbi; sam za-se živi, er lebt zurückgezogen; rekla sem sama pri sebi, ich sprach zu mir selber; mislila sem si sama pri sebi, ich dachte bei mir selbst; sami v sebi so govorili, Krelj; sama s seboj ("sebo") je dejala, Trub.; sam s seboj govoriti, ein Selbstgespräch führen; sam od sebe, aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, von selbst; sami od sebe niso hoteli pomagati; ura se ne bo sama od sebe sprožila, die Uhr wird nicht von selbst zu gehen anfangen; to samo od sebe pride, es kommt von selbst, ohne äußere Veranlassung; (ne more od sama sebe, ne morejo od sami sebe, Trub.- C.); sam ob sebi, an und für sich; auf sich selbst angewiesen; to se samo ob sebi (samo po sebi, Cig.) (raz)umeje, das versteht sich von selbst; razumeva se samo sabo (= s sabo), Navr. (Let.); to ni samo ob sebi, das geht nicht mit natürlichen Dingen zu; = to ni samo na sebi, Cig., Šol.; vino je samo na sebi, der Wein ist echt, C.; stvar samo na sebi premisliti, die Sache objectiv betrachten, Levst. (Pril.); sam iz sebe biti, in Exaltation gerathen sein, Levst. (Pril.); tako se je čudil, da ni bil sam pri sebi (außer sich), Jsvkr.; — sam svoj biti, eigener, freier Herr oder unabhängig sein; ni sam svoj, er ist nicht freier Herr; — sam svoj je, er ist eigensinnig, Lašče- Levst. (Rok.), jvzhŠt.
2964. samočìst, -čísta, adj. lauter, rein, pur, Mur., Cig., Jan., Vrt.; samočisto srebro, unvermengtes Silber, Ravn.; samočista ponižnost ga je, er ist lauter Demuth, Ravn.; samočista devica Marija, Mur.
2965. samopȃša, f. = samopašnost 1): samopaša — prazen dvor, Npreg.- Erj. (Torb.).
2966. samopȃšje, n. = samopašnost 2); die Selbstsucht: Vam govorim, rojaki, ki vas samopašje ne vodi, Str.
2967. samosvojọ̑st, f. = samosvojnost, C.; vrtoglavcu samosvojost in pa slepcu luč v roke dati, Slom.
2968. sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
2969. sẹ́me, -mena, n. 1) der Same; laneno, praprotno, salatno itd. s.; nekoliko žita za s. pustiti; sẹ̑mena, (-ę̑na), Samenarten; — ( fig.) s. nesložnosti sejati; — 2) das Gezücht: vražje s., die Höllenbrut; — pravo s. je, er ist mir ein rechtes Früchtel, ein schönes Kräutel (= ein loser Bube); seme ti semensko! Jurč.; — 3) ptičje s., der Steinsame (lithospermum officinale), Tuš. (R.); tudi: das Lungenkraut (pulmonaria officinalis), Josch; — cigansko s., blauer Steinklee (melilotus caeruleus), Josch.
2970. sẹnčílọ, n. der Lichtschirm, Jarn., Mur., Cig., Jan.; — der Augenschirm: ako je treba otroke močne svetlobe čuvati, nosijo naj senčilo, ne pa temnih naočnic, Žnid.
2971. senzácija, f. pozornost, die Sensation: senzacijo obuditi, Cig. (T.), nk.
2972. servitūt, m. služnost, die Servitut.
2973. servitūtən, -tna, adj. služnosten, Servituts-, Jan., nk.
2974. sẹ̑vnik, m. = okrogla pletenica s povrazom, sevec jo nosi na roki, der Säekorb, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Kras, Savinska dol.
2975. síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.
2976. simetrı̑ja, f. somernost, die Symmetrie.
2977. skəlẹ́ti, -ím, vb. impf. = skleti, brennenden Schmerz verursachen; V nos jutra sapa me skeli, Preš.; skeleče rane; skeleče rezek, beißend, Cig. (T.); skeleče rezki posmeh, der Sarkasmus, Cig. (T.).
2978. skladǫ́vən, -vna, adj. 1) Concurrenz-, C.; skladǫ̑vna dolžnost, skladovni zaklad, cestni skladovni okraj, DZkr.; — 2) Schichtungs-: skladovne ploskve, Schichtungsflächen, nk.
2979. sklę́kniti, -klę̑knem, vb. pf. 1) wanken, ogr.- M.; eine hinkende Bewegung machen, C.; straucheln, einen Fehltritt thun, C.; ( pren.) s. na poti pobožnosti, s. v greh, C.; — s. od česa, von einem Vorhaben abstehen, zurücktreten, ogr.- C.; — 2) zusammenstürzen, C.; (o človeku), Npes.-Vraz; (o živali), verenden, C.; — sinken: upanje mi je skleknilo, C.
2980. sklę̑ničnik, m. 1) der Gläserkasten, Cig.; — 2) prenosni s., der tragbare Flaschenbehälter, das Flaschenfutter, Cig.
2981. sklèp, sklę́pa, m. 1) die Verknüpfung, Cig.; die Vereinigung, die Verbindung, der Bund, Cig., Jan.; s. pravovernih C.; v sklepu ostati z božjo pomočjo, C.; — 2) die Fuge, Jan.; po sklepih iz soda teče, das Fass rinnt an den Fugen, jvzhŠt.; — 3) das Gelenk, Meg., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z., Som.); Otrpnili so udje mi in sklepi, Preš.; po sklepih me trga, ich habe ein Reißen in den Gelenken, jvzhŠt.; — das Schlossband bei den Muscheln, Cig. (T.); — 4) = člen, das Glied, Dict., Jan., C., Trub.- Mik.; der Wirbel, Jan., C.; hrbtni sklepi, das Rückgrat, C.; — das Kettenglied, der Kettenring, Cig., Jan., C.; — 5) der Schluss, die Beendigung, Cig., Jan.; der Epilog, Cig. (T.); za s., zum Beschluss, Cig.; s. večdnevne svečanosti, Št.; — der Abschluss, Cig., Jan.; s. računov, der Rechnungsabschluss, Cig.; — 6) die Abschließung: s. miru, der Friedensschluss, Cig.; — 7) die Folgerung, der Schluss, Cig., Jan.; s. z verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); s. poddruženosti, podredbeni s., der Unterordnungsschluss, Cig. (T.); s. nasprotnosti, der Entgegnungsschluss, Cig. (T.); — 8) der Vorsatz, der Entschluss, der Beschluss; s. storiti, einen Beschluss oder Vorsatz fassen; trden s., ein fester Vorsatz; sklepi državnega zbora; božji sklepi, Gottes Rathschlüsse; — tudi: sklèp, sklépa.
2982. 3. sklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad skleniti; 1) fest zusammenfügen, verbinden, zusammenschließen; pse s., Hunde koppeln, Cig.; obroč s., die Reifenden zusammenschließen, Str.; roke s., die Hände falten; (= z rokami s., Npes.-Schein.); — verbinden, vereinen, Cig., Jan.; besede s., C.; ljubezen nas sklepa, nk.; — s. se, sich schließen, Mur.; sich zusammenfügen und verbinden, Cig.; ne veš, kako se kosti v noseče telesu sklepajo, Škrinj.; — s. se, zusammenpassen, sich vereinen; dobro se sklepa, Mur., Cig.; — 2) schließen, endigen, Cig., Jan.; sklepajoč svoj govor, am Schluß seiner Rede, nk.; začenjati in s. posvetovanje, nk.; — abschließen: račune s., — in den letzten Zügen liegen, Cig.; — 3) abschließen, zum Abschluss zu bringen suchen: mir, pogodbo s.; — 4) folgern, Schlüsse ziehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) Beschlüsse, Vorsätze fassen, beschließen; zakone s.; človek sklepa, Bog pa sklene, Valj. (Rad).
2983. skȓb, -ı̑, f. die Sorge; veliko skrbi imeti; skrbi me tarejo, die Sorgen quälen mich; v skrbeh biti, von Besorgnis erfüllt sein; brez skrbi živeti, ein sorgenloses Leben führen; brez skrbi lahko peljaš črez most, ne bo se podrl; (brez skȓbi); — s. me je česa, za kaj, ich kümmere mich um etwas; ne bodi te skrb za to! sei deshalb unbesorgt! skrb me je za njega! ( iron.) was kümmert er mich! župana bodi skrb zapovedi, Levst. (Nauk); pravice vas bodi skrb! Ravn.; to bo moja skrb, dafür werde ich sorgen; v skrbi (si) biti česa, in Sorgen sein, besorgt sein bezüglich einer Sache: Dežele miriš druge vse, Al' v skrbi nisi sam svoje, Npes.-K.; v skrbi smo si draginje, wir besorgen eine Theuerung, Trub.; Jezusu je v skrbi nedolžnost zaroda, Ravn.; po skrbi mi hodi, es kümmert mich, C.; — der Eifer, das Bestreben; s. za prihodnost, za večno življenje; s. imeti za kaj, sich etwas angelegen sein lassen, auf etwas achtgeben; s. imeti za bolnika; — die Obsorge, die Fürsorge; delo imam jaz na skrbi, die Arbeit ist meiner Obsorge anvertraut; na s. priti komu, jemandem zur Last fallen, Cig.; Jaz bom pod skrb te vzel, Greg.
2984. skrivnóba, f. = skrivnost, C.
2985. slȃčje, n. coll. 1) = slak 2), Jan. (H.); — 2) die Wasserlinse (lemna), C.; — 3) kar voda ob kraj nanosi: stira vse svoje domače slačja brat, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
2986. sladkosnẹ́dost, f. = sladkosnednost, Cig., Jan.
2987. slanǫ̑ča, f. = slanost, kajk.- Valj. (Rad).
2988. slẹ́me, -mena, n. 1) der First; — der Firstbalken des Daches, in welchem die Sparren zusammengehen, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Überlegbaum des Webstuhles, woran die Kolben hängen, worin die Räderchen gehen, Cig.; — 3) der lange, starke Hebel einer großen Weinpresse, der obere Pressbaum, Guts., V.-Cig., Dol., jvzhŠt.; — 4) die Deckgarbe an Getreidemandeln, C.; — 5) die oberste Schärfe eines Dinges, der Grat, Cig. (T.); brežno s., der Ufergrat, DZ.; — der Bergrücken, der Gebirgsgrat, der Gebirgskamm: gorsko s., Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.; — nosovo s., der Nasenrücken, Cig.; — pogostoma tudi: sléme, slemę́na.
2989. slíva, f. die Pflaume, bes. die Kriechenpflaume (prunus insititia), na zapadu; = češplja, die Zwetschke, der Zwetschkenbaum (prunus domestica), na vzhodu; cesarska s., die Kaiserpflaume, damaščanska s., die Damascenerpflaume, Cig., Tuš. (R.); rumena s., die Wachspflaume, Cig.; — divja ali pasja s., der Schlehdorn (prunus spinosa), C.
2990. slobodíti, -ím, vb. impf. = svoboditi, befreien, ogr.- C.; — frei erhalten, sichern: delavnost vsakega slobodi stradanja, Mur.
2991. služábən, -bna, adj. 1) dienstbar, dienend, Dienst-, Cig., Jan., M.; služabni duhovi, dienstbare Geister, Trub., Krelj; služabni ljudje, Dienstleute, Jan., Bas., Jurč.; vojvode, gospodje, služabni ljudje (Amtsleute), Trub.; služȃbni red, die Dienstbotenordnung, Jan.; služabna pisava, der Amtsstil, DZ.; služabne dolžnosti, Amtspflichten, Levst. (Pril.); služabna družina, die Dienstboten, Jurč.; — saj sem jaz tebe iz služabne hiše odrešil (aus dem Hause der Knechtschaft), Dalm.; — 2) = postrežen, Dict.
2992. smŕtən, -tna, adj. 1) Todes-: smȓtna ura, kazen, nevarnost; na smrtni postelji, auf dem Todtenbette; — smrtno kosilo ga je ostalo, er ist bis zu einem Knochengerüste abgezehrt, Cig.; — 2) todbringend, tödtlich; smrtna rana; smrtno koga raniti; — smrtni greh, die Todsünde; — 3) sterblich, Jan., Cig. (T.), nk.
2993. sobojník, m. der Mitkämpfer, der Waffengenosse, Cig., Jan., nk.
2994. sobránjenik, m. = sovarovanec, der Schutzgenosse, Jan. (H.).
2995. socę́hovnik, m. der Zunftgenosse, Cig.
2996. sočȃsnik, m. = vrstnik, der Zeitgenosse, Cig.
2997. sodǫ̑bnik, m. der Zeitgenosse, nk.
2998. sodrȗg, m. der Mitgenosse, Cig. (T.); der Compagnon, Dol.; der Gefährte, der Kamerad, der College, Jan., C., Rib.- Mik.
2999. sodrȗga, f. die Genossin, Z., Vest.
3000. sodružíca, f. die Mitgenossin, die Gefährtin, Jan. (H.).
3001. sodrȗžje, n. die Genossenschaft, Cig. (T.), DZ.
3002. sofaràn, -ána, m. der Pfarrgenoss, SlN.
3003. soigrȃvəc, -vca, m. der Mitspieler, der Spielgenosse, Cig., Jan.
3004. sojẹ̑dəc, -dca, m. der Tischgenosse, Jan.
3005. sojetníca, f. die Mitgefangene, die Kerkergenossin, Cig., Jan.
3006. sojetník, m. der Mitgefangene, der Kerkergenosse, Cig., Jan., C.
3007. sołzẹ́ti, -ím, vb. impf. spärlich oder tropfenweise rinnen, sickern, Cig., Jan., Mik.; kri mi iz nosa solzi, Cig.; voda solzi iz studenca, Notr.; voda solzi iz zemlje po travniku, Kr.; muzga iz drevesa solzi, Pirc; — sich mit Tropfen spärlich bedecken, thränen, Mur., Cig., Jan.; trta solzi, die Rebe thränt, Cig., Dol.; okna solzijo, die Fenster laufen an, Cig.
3008. somı̑šljenik, m. der Gesinnungsgenosse, nk.
3009. sonarodnják, m. der Stammesgenosse, Bes., Let.
3010. soobrtník, m. der Gewerbsgenosse, Jan. (H.).
3011. sọ̑pər, adv. et praep. = zoper, Mur., Cig., Šol., Dict.- Mik., pod Nanosom, Kras- Erj. (Torb.); Bogu je s., s. Boga je, C.; tebi na soper, dir zum Trotz, Levst. (Rok.); kaj se s. ("supar") njemu stavi? Trub.; s. ("supar") našim sovražnikom, Krelj.
3012. sopívəc, -vca, m. der Trinkgenosse, Cig., Zora.
3013. soplemeník, m. der Stammgenosse, C., Trst. (Let.).
3014. soprȃvdnik, m. der Streitgenosse, DZ.
3015. soprisę̑ženəc, -nca, m. der Eidgenosse, Jan.
3016. soprisę̑žnica, f. die Eidgenossin, Jan. (H.).
3017. soprisę̑žnik, m. der Eidgenosse, Cig., Jan., Let.
3018. sọ̑prn, adj. = zopern, Mur., Cig., Jan., Str., Kras, pod Nanosom- Erj. (Torb.), Št.
3019. sọ̑prnik, m. = zoprnik, Mur., Cig., Navr. (Let.), Kras, pod Nanosom- Erj. (Torb.).

   2.220 2.320 2.420 2.520 2.620 2.720 2.820 2.920 3.020 3.120  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani