nos (2.220-2.319)

2220. znósnost, f. die Erträglichkeit, Jan. (H.).
2221. zọ̑prnost, f. 1) die Widerlichkeit, die Widrigkeit, die Missfälligkeit; — die Widerwärtigkeit; — 2) die Abneigung, die Antipathie, Cig., Jan.; z. do koga, Cig.
2222. zrelótnost, f. die Maturität, Cig., Jan.
2223. zrȗšenost, f. die Zerstörung (als Zustand), ogr.- C.
2224. zvẹ́dčnost, f. die Neugierde, Cig.
2225. 1. zvẹ́dnost, f. die Neugierde, V.-Cig.
2226. 2. zvédnost, f. die Gangbarkeit (einer Ware), (izvednost) V.-Cig.
2227. zvę́zanost, f. die Verbundenheit ( phil.), Cig. (T.).
2228. zvę́znost, f. 1) die Cohäsion, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.); — 2) der Zusammenhang: pisma so mej seboj v zveznosti, DZ.; vzajemno z. poočititi, den gegenseitigen Zusammenhang darlegen, DZ.
2229. zvijáčnost, f. die Listigkeit, die Schelmerei, Cig.; die Hinterlistigkeit, Cig.
2230. zvı̑šenost, f. die Erhöhung, die Erhabenheit ( fig.), ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzv-).
2231. zvítnost, f. = zvitost, ogr.- M., C.
2232. zvoncenǫ̑səc, -sca, m. = človek, kateri zvonec nosi ( pren.), (šaljiva beseda), Levst. (Zb. sp.).
2233. zvŕšenost, f. die Vollkommenheit, Kremp.- C.
2234. žárnost, f. 1) die Gluthitze, die Glutröthe, Z.; — 2) die Ausstrahlungswärme ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
2235. žę́łčnost, f. die Begier, Jan. (H.).
2236. žéljnost, f. die Begierde, Guts., Cig.
2237. žezlonǫ̑səc, -sca, m. der Scepterträger, Cig.
2238. žgáłnost, f. die Brennbarkeit, Cig.
2239. žı̑rovnost, f. die Fruchtbarkeit, ogr.- C.
2240. živáhnost, f. die Lebhaftigkeit, Cig., Jan., nk.; — hs.
2241. živẹ́tnost, f. die Lebensfähigkeit, Cig.
2242. žívnost, f. die Lebenskraft, Cig., Tuš. (B.).
2243. živodúšnost, f. reger Sinn, Cig. (T.).
2244. živótnost, f. 1) die Lebenskraft, Let.; — die Lebendigkeit, ogr.- C.; — 2) die Beleibtheit.
2245. žláhtnost, f. 1) der Adel (als Eigenschaft), Mur., Cig., Jan.; — 2) die Vorzüglichkeit, Mur., Cig.; — žlahtnọ̑st, Dict.
2246. žmę́tnost, f. die Schwere, M., vzhŠt.
2247. žŕtnost, f. die Gefräßigkeit, Mur., Cig., Jan.
2248. anomalı̑ja, f. die Anomalie, Cig. (T.); — prim. nepravilnost.
2249. antipatı̑ja, f. po zoprnosti zbujeni afekt, die Antipathie.
2250. bȃtək, -tka, m. dem. bat; die Knospe an Bäumen, die Blumenknospe, C.
2251. bẹsnóba, f. = besnost, C., Z., Zora.
2252. bẹsnóta, f. = besnost, Z., C.
2253. bətə̀k, -tkà, m. dem. bət; 1) stegno pri letečini, Kras- Erj. (Torb.); — 2) die Knospe, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
2254. bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
2255. betežljívost, f. = betežnost, Mur.
2256. bezják, m. der Tölpel, Mur., C., Mik.; — (Bezjaki, hrvatski kajkavci med Dravo in Savo, Trub., Kast.; Bezjak, ein Mann von der italienisch-slovenischen Sprachgrenze, Štrek.); — po Trstenjaku in Cafu nam. bizjak, ker Bezjaki bize nosijo; po Dan. pa iz stvn. fizus, srvn. fiesz, callidus.
2257. bisȃgar, -rja, m. kdor bisago nosi, nk.
2258. bístər, -stra, adj. 1) schnell, munter sich bewegend; b. konj, ein feuriges, schnelles Pferd; bistra voda, ein schnell fließendes Wasser; — bistro oko, ein munteres, lebhaftes Auge; bistro gledati, einen lebhaften Blick haben; — 2) s pojmom hitrosti, urnosti se druži tudi pojem čistosti: klar, hell; b. potok; vino bistro teče (= čvrsto in čisto); b. kakor steklo, glashell, Cig.; — bistra glava, ein heller Kopf; b. um, scharfer durchdringender Verstand.
2259. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
2260. 2. bítje, n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.- Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.
2261. bíze, f. pl. weißes, leinenes Beinkleid, Cig., C. (hlače iz belega platna, kakršne nosijo ob Sotli, Muri in drugod, Zora V. 93.).
2262. blagosȓčje, n. = blagosrčnost, Jan.
2263. bobə̀k, -bkà, m. dem. bob; das Böhnchen; etwas einer Bohne Aehnliches: kleine Beere, Knospe, kleiner Knollen; bobki, kleine Schmalzkuchen, Cig.; prim. bob 3); — kozji, ovčji bobki, der Ziegen-, Schafmist; — tudi bȏbək, -bka, Št.
2264. bȏdəc, * -dca, m. 1) ein stechendes Ding, der Stachel, Cig., Jan.; ježevi bodci, Z. ^*; — 2) die Nadel (der Nadelhölzer), Z.; — die Achel, Trst. (Let.); — die Hauhechel (ononis spinosa), C.; — 3) bodci, der erste Ansatz von Federn bei Vögeln, Z., jvzhŠt.; — 4) das Schamglied des Mannes, C.; — 5) der Stich, Jan., Zora; s tremi smrtnimi bodci, mit drei tödtlichen Stichen, Vod. (Izb. sp.); — das Stechen: bodec v očesu, Žnid.; — das Seitenstechen (pleuritis), Habd., BlKr.
2265. bȏdež, m. 1) der Dolch, das Schwert, Habd., Jan., C.; — 2) der Kurbelspieß, C.; — 3) die Hauhechel (ononis spinosa), C.; — 4) bọ̑dež, langsamer Arbeiter, C.; prim. bodati.
2266. bodìč, -íča, m. 1) die Baumnadel, C.; — 2) die Spitzklette (xanthium spinosum), Podgorje v Istri- Erj. (Torb.); — 3) die Eberwurz (carlina acaulis), Dolenji Kras- Erj. (Torb.).
2267. bodı̑čje, n. 1) = bodičevje, 1) C., Bes.; — 2) die Stechpalme (ilex aquifolium), Medv. (Rok.); — die Spitzklette (xanthium spinosum), Štrek.
2268. bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), ^*von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).
2269. bogaboję́čost, f. = bogaboječnost, Jan., Jap. (Sv. p.).
2270. bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.- Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. ( LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.
2271. boję́čost, f. = boječnost, Jan.; brez boječosti, Škrb.- Valj. (Rad).
2272. bȏł, -i, f. der Schmerz, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); srčna b., das Herzeleid, Jan.; Duh plemeniti sam bo nosil boli, Greg. ( prim. bȏl, gen. bȏli, kajk.- Valj. [Rad]); — suha bol, die Schwindsucht, Notr.
2273. bolẹhnóta, f. = bolehnost, M.
2274. bolẹ́host, f. = bolehnost, Dict.- Mik.
2275. bolẹznóba, f. = boleznost, Mur.
2276. bọ̑mbək, -bka, m. 1) kravji zvonček, Valj. (Rad); — 2) die Fruchttraube vom Holunder und Aehnliches, C.; hangende Knospe, C.; das Kartoffelsamenkügelchen, BlKr.; — prim. bombati.
2277. bọ̑mbika, f. die hangende Knospe, C.; ("bumbika", SlGor.).
2278. brȃmba, f. 1) die Vertheidigung; — der Schutz; pod tvojo brambo pribežimo, Kast.; — die Wehr; deželna b., die Landesvertheidigung, die Landwehr; požarna b., die Feuerwehr ( prim. gasiteljsko društvo); — 2) die Schutzwaffe, C.; vse to, kar je brambo nosilo, alle Wehrhaften, Krelj.
2279. bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; ( voc. včasi: brate! Mik.).
2280. bȓbati, -am, vb. impf. wühlen, stöbern; kokoš brba po pesku; po nosu b., Cig.; ne dam si pod nosom b., = ich lasse mir nicht alles gefallen, Zv.; stochern: ne damo si po zobeh b., Glas.; — Zank suchen, C.
2281. brbọ̑nəc, -nca, m. "bradavica ali izrastek na nosu", die Papille, Erj. (Torb.); — prim. brbunec.
2282. bŕcniti, bȓcnem, vb. pf. einen Stoß mit dem Fuße geben; če pes crkne, ga vsak brcne, C.; — ausschlagen, Cig., Jan., M.; krava me je brcnila, Št.; — einen Schneller mit dem Finger geben: koga v nos b., jemandem einen Nasenstieber geben, Cig., Jan.; — wegschnellen, Štrek.
2283. bregę̑šar, -arja, m. kdor bregeše nosi, Št.
2284. bregę́še, f. pl. = brageše, die Hosen, Meg., Alas., Dalm., vzhŠt.; die ungefärbten Linnenhosen, die Unterhosen, Mur., Cig., Jan.; spodnje hlače, ali, ker Beli Kranjci po leti nosijo samo bregeše, toliko kakor: hlače, BlKr.; — prim. brageše.
2285. bregȗšar, -rja, m. kdor breguše nosi, Pjk. (Črt.), vzhŠt.
2286. bregúše, f. pl. = brageše, bregeše, SlGor.- C.; — kratke hlače tržaških okoličanov, Edinost.
2287. 1. brę́ncəlj, -clja, m. koš, v katerem nosijo listje, seno itd., Kojsko ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — kor. brenk-, bręk-, schwellen, Erj. (Torb.).
2288. brę̑nta, f. ein nach oben breiteres Gefäß, das auf dem Rücken getragen wird, die Butte; v brentah grozdje iz vinograda nosijo v kad, Hip. (Orb.); — prim. it. brenta, nem. die Brente, Mik. (Et.).
2289. brezdúšən, -šna, adj. herzlos, gefühllos, Mur., Cig., Jan., Vrt.; zanikarno in brezdušno izpolnjevati dolžnosti, LjZv.; gemüthlos, Cig. (T.); — hs.
2290. brezvȏljstvọ, n. = brezvoljnost, Let.
2291. bridẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein, (o orodju), C.; beißen, prickeln, brennen: kremenina med prsti bridi, ajdova moka bridi (ist scharf anzufühlen), tabak v nosu bridi, Z.; juckend beißen, (o ranah) Cig.; — brideč, von scharfem Geschmack, C., Mik.
2292. br̀st, bŕsta, brstà, m. 1) die Baumknospe; cvetni, listni b., die Blüten-, die Blattknospe, Tuš. (B.); — 2) der Trieb; b. pognati, Dalm.; coll. die Triebe: obrezani mladi pritlikavci veliko novega brsta poženejo, Pirc; deblom veje odžagati, brst oklestiti in ga v butarice podelati, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); brsta je zagrabil in ga na ogenj nese, Ravn.
2293. bȓst, -ı̑, f. 1) = brst, m. 1), Mik., LjZv.; — 2) dünnes Reisholz, Jan.; suha b., Dalm.; butara suhe brsti, Jurč.; suhe brsti nanosi kanja v gnezdno podlago, Vrt.
2294. brstáti, -ȃm, vb. impf. die Knospen abfressen: blago brsta, C.
2295. bŕstən, -tna, adj. 1) knospig; knospenvoll, Cig., Jan.; — 2) üppig (o žitu), Cig.; ječmen brstno raste, Trnovo- Erj. (Torb.); brstni travniki, Erj. (Izb. sp.); (tudi o človeku), Koborid- Erj. (Torb.).
2296. brstę̑n, adj. knospenreich, GBrda; brstena pomlad, C.
2297. brstẹ̑nje, n. die Knospung, Cig. (T.).
2298. brstẹ́ti, -ím, vb. impf. knospen, ausschlagen; Triebe ansetzen.
2299. brstìč, -íča, m. dem. brst; die Knospe; das Sprösschen.
2300. brstı̑t, adj. voll Knospen, Triebe: brstita drevesa, Levst. (Zb. sp.).
2301. brstíti, -ím, vb. impf. 1) Knospen, Triebe abfressen: po grmovji so brstile koze, Vrt.; — brstimo za koze = brstje trgamo, C., Z.; — zajec drevce brsti, C.; — 2) jäten, das Unkraut aus den Saaten ausrotten: žito b., C., Z.; — 3) b. se = brstje dobivati: drevo se brsti, C.
2302. bŕstje, n. coll. die Baumknospen, Cig., C.; junge Sprossen, die Triebe, Mur.; tudi: brstjè.
2303. brstnàt, -áta, adj. 1) knospig, brstnata vejica, Cig.; — 2) üppig: brstnata pšenica, brstnato drevo, C.
2304. brščę̑n, adj. = brsten, voll Knospen: drevo je brščeno, Polj.; brščena ("bršena") pomlad, Vod. (Pes.).
2305. brúma, f. = pobožnost, C., Trub.; — prim. brumen.
2306. bȓvnọ, n. = bruno, der Balken, Mur., Mik., ogr. in kajk.- Valj. (Rad), SlGor., BlKr.; (pomni: "bruvan" nosači, Balkenträger, Krelj).
2307. bȗcək, -cka, m. die Knospe, Notr.; — der Vorsatz der Wirbelbeine, V.-Cig.
2308. bȗnčica, f. dem. bunka; das Knöllchen, C.; die Knospe, Jan., Vest.
2309. búšiti, bȗšim, vb. pf. 1) mit Gewalt anstoßen, anfahren: z glavo v zid bušiti, BlKr., Št.; v hišo b., ins Haus stürzen, Z.; — 2) b. koga, derb stoßen, Št.; mit Gewalt werfen: hlapci zver z nosilnic bušijo, Glas.; — prim. buhniti.
2310. bȗškast, adj. voll Contusionen: tako ga je otepel, da je cel teden buškasto glavo nosil, Glas.
2311. bútast, adj. 1) stumpf: b. nos, Zora, Pjk. (Črt.); — plattköpfig: Jan.; abgeplattet: zemlja je na dveh koncih butasta, Vod. (Izb. sp.); — 2) dumm, tölpelhaft, Mur., Cig., Jan., Št.; — prim. nem.: butt = stumpf, dumm.
2312. cę́hovnik, m. der Zunftgenosse, Cig.
2313. cẹlọ̑st, f. die Ganzheit, die Integrität, Jan., Cig. (T.), C.; — sicer naše cesarstvo ob moč pride, celost in samosvojnost izgubi, Vod. (Pes. 99.).
2314. cẹ́na, f. 1) der Preis; ceno povedati, den Preis angeben, za ceno se pogajati, handeln; tržna cena, der Marktpreis; zadnja cena, der letzte, genaueste Preis; posebna c., der Limito-Preis, DZ.; po ceni, wohlfeil; tudi: pri ceni, v ceno, C.; wohlfeil, Cig. (T.), LjZv.; v ceno prodajati, wohlfeil verkaufen, Goriš.; v slepo ceno, um einen Spottpreis, Kr.; tudi: v pusto ceno, LjZv.; (dobro ceno kupiti, wohlfeil kaufen, Dalm.; nam. v dobro ceno;) cena je poskočila, der Preis ist gestiegen; s ceno poskočiti, den Preis steigern; cena raste, der Preis steigt; ceno vzdigniti čemu, etwas vertheuern, Cig. (T.); ceno znižati, den Preis herabsetzen; s ceno odjenjati, den Kauf herabsetzen, Cig.; cena blaga jenjuje, pada, je jenjala, die Ware schlägt ab, ist in Abschlag gerathen, Cig.; po nobeni ceni, um keinen Preis, auf keinen Fall; — der Cours, Cig., DZ.; menična c., der Wechselcours, Cig.; — 2) = vrednost, der Wert; ta stvar nima nobene cene, nk.
2315. cę́rkəv, -kve, f. 1) die Kirche, das Gotteshaus; farna c., die Pfarrkirche; stolna cerkev, die Kathedralkirche, die Domkirche; Cig., Jan., nk.; — 2) die Kirche (als religiöse Genossenschaft); katoliška cerkev.
2316. cijáziti, -im, vb. impf. 1) trans. schleppen, Guts., Cig., M., Nov.; in so ga tjakaj meketali ino "cjazili", Trub. (Post.); dva centa tobaka cijaziti in nositi črez Gorjance, Jurč.; c. se, sich langsam schleppen, M., C.; c. se po klopi, wetzen, Polj.; — 2) intr. schwer gehen, Pohl.; umherziehen: odkar je kralj Matjaž po svetu cijazil, Bes.; — prim. nem. ziehen. (?)
2317. cimoz, m. ženski pas, ki ga nosijo belokranjske ženske, iz klobučine in rdečega sukna narejen in s traki okrašen, BlKr.; tudi: cimuz.
2318. curẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach rinnen: Kri mu curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po katerih voda v studenec curi, ogr.- Valj. (Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, das Fass rinnt, Št., BlKr.
2319. čalȃrstvọ, n. = čalarnost, ogr.- M.

   1.720 1.820 1.920 2.020 2.120 2.220 2.320 2.420 2.520 2.620  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani