norost (4)

1. norọ̑st, f. 1) die Narrheit; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; — 2) tiha n., der Dummkoller, divja n., rasender Koller (Pferdekrankheiten), Strp.
2. norọ̑stən, -stna, adj. 1) närrisch, Dol.; bil sem od mladih kolen malo norosten, Jurč.; norostno vesel, Jurč.; — 2) kollerig, Jan.
3. jȃrək, -rka, m. 1) der Graben; iz vretine (se napravi) jarek, iz jarka pa potok, ogr.- Valj. (Rad); mladost je norost: črez jarek skače, kjer je most, Zv.; odtočni j., der Ableitungsgraben, Levst. (Močv.); — tiefes Thal, die Schlucht, Mur., Cig., Jan., C., Nov., jvzhŠt.; — 2) jama, ki vodo požira, das Saugloch, Dane ( Notr.)- Erj. (Torb.).
4. mladọ̑st, f. 1) das Jugendalter, die Jugend; — mladost je norost, die Jugend hat keine Tugend; m. je radost, C.; — 2) = mladina, Preš.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani