norčav (5)

1. norčàv, -áva, adj. 1) närrisch, angebrannt; Norčave dekleta Verjamejo vse, Npes.-Schein.; — 2) possenhaft, spaßhaft.
2. norčávast, adj. = norčav, Dict.
3. norčávost, f. 1) die Narrheit; — 2) die Possenhaftigkeit.
4. prasketȃnje, n. das Prasseln, das Knistern; norčav smeh je kakor prasketanje trnja pod lonci, Dalm.
5. šútast, adj. = norčav, Kot pri Koboridu, Podkrnci- Erj. (Torb.), Štrek., Vipava; — prim. šutec.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani