njen (676)

1. nję́n, pron. ihr gehörig, sie betreffend, ihr (ako se ne ozira na subjekt istega stavka).
2. nję̑nəc, -nca, m. einer der Ihrigen, C.
3. blaznjénje, n. 1) der Irrthum, Meg.; — 2) die Gotteslästerung, C.; — prim. pravilnejše: blažnjenje.
4. blažnjénje, n. 1) das Beirren; — 2) b. ljudi, das Gewirre der Menschen, C.
5. bránjenəc, -nca, m. der Schützling, der Schutzbefohlene, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), DZ.
6. branjeníca, f. das Gehege, Cig.
7. bránjenik, m. = branjenec, Cig.
8. bránjenje, n. 1) die Vertheidigung; — die Hinderung, die Verwehrung; — 2) die Weigerung.
9. búknjenje, n. der Ausbruch ( z. B. eines Vulkans), Cig. (T.); — b. nad sovražnika, ein Ausfall, Dict.
10. cẹ́njenje, n. das Schätzen.
11. cigánjenje, n. 1) das Zigeunerleben, Cig.; — 2) das Prellen; — das zudringliche Bitten, vzhŠt.
12. cínjenje, n. die Glasur, V.-Cig.
13. cŕknjenəc, -nca, m. das Fallwildpret, Cig.
14. činjeníca, f. die Thatsache, Cig. (T.), DZ.; — hs.
15. čínjenje, n. 1) das Reitern (des Getreides), C., Št.- Dol.; — 2) das Thun, die Handlung, Habd., C.; delo božje in činjenje spoznavati, ogr.- Valj. (Rad).
16. črẹpnję̑n, adj. = lončen, ogr.- M., C.
17. čŕnjenje, n. 1) das Schwärzen; — 2) das Anschwärzen.
18. desetínjenje, n. das Einsammeln des Zehents, Danj.- Valj. (Rad).
19. dokonjénje, n. der Beschluss, ogr.- C.; — prim. dokoniti.
20. dotəknjénje, n. die Berührung.
21. dŕgnjenje, n. das Reiben.
22. edínjenje, n. die Einigung, die Vereinigung, Cig., C.
23. gánjenje, n. die Rührung, der Eindruck, Cig., Jan.
24. 1. gínjenje, n. das Schwinden, Cig.
25. 2. gínjenje, n. die Rührung, Cig., Jan.
26. gínjenost, f. das Gerührtsein, die Rührung, nk.
27. glavnję̑nica, f. das Fest Maria Verkündigung, Povir na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. ognjenica.
28. gonjeník, m. das Getriebe, (die Triebfeder, das Triebrad), Cig. (T.).
29. gonjénje, n. 1) das Treiben; — 2) das Brunften, Cig.
30. gospodínjenje, n. das Wirtschaften (der Frau).
31. hábnjenje, n. das Ausstoßen ( z. B. beim Fechten), Cig.
32. hinjénje, n. das Betrügen, C.; die Gleißnerei, M.; poln hinjenja in hudobe, Trub. (N. T.).
33. hlínjenəc, -nca, m. der Heuchler, der Frömmler, Cig.
34. hlínjenje, n. das Heucheln, die Verstellung.
35. hránjenəc, -nca, m. der Kostknabe, der Kostgänger, Cig., Jan.
36. hranjeník, m. der Ernährer, Dict., (hránjenik) Valj. (Rad).
37. hránjenje, n. 1) das Aufbewahren; — das Sparen; — 2) das Ernähren; — prim. hraniti.
38. hránjenka, f. das Kostmädchen, die Kostgängerin, Cig.
39. izbuknjenína, f. die Reliefarbeit, Cig.
40. izdedínjenje, n. die Enterbung, Jan.
41. izgínjenje, n. das Verschwinden, Cig.
42. izgǫ́njenəc, -nca, m. ein geiler Mensch, Cig.; — = razposajen otrok, Polj.
43. izgǫ́njenica, f. = izgonjenka, C.
44. izgǫ́njenka, f. ein geiles, unzüchtiges Frauenzimmer, Cig.
45. izgǫ́njenost, f. die Geilheit, Cig.
46. izláčnjenje, n. die Hungercur, V.-Cig.
47. izmáknjenje, n. die Verrenkung, Cig.
48. izmẹnję́nec, -nca, m. der Zwitter, Hip. (Orb.).
49. izmẹnję́nik, m. 1) der Wechselbalg, Cig.; — 2) der Zwitter, Poh.
50. izpáhnjenje, n. 1) die Ausstoßung: i. iz svetega reda, nk.; — 2) die Verrenkung, Cig.
51. izpodrínjenəc, -nca, m. der Verdrängte, Vrt.
52. izpołnjénje, n. 1) die Ausfüllung; — 2) die Erfüllung.
53. izpráznjenje, n. die Entleerung, Cig.
54. izpremẹnjénje, n. die Veränderung, die Verwandlung; i. Jezusovo, die Verklärung Jesu, Cig.
55. izpreobŕnjenəc, -nca, m. der Bekehrte, der Proselyt, Cig., Jan., Let.
56. izpreobŕnjenje, * n. die Bekehrung, Jan.; — die Sinnesänderung, Cig.
57. izpreobŕnjenka, f. die Bekehrte, Cig., Jan.
58. iztę́gnjenəc, -nca, m. ein Messer, das sich nicht zuschließen lässt, Cig., C.; ( opp. sklepec).
59. iztrẹ́znjenje, n. die Ernüchterung, Jurč.
60. izvínjenje, n. die Verrenkung, Cig.
61. kaznję́nəc, -nca, m. der Sträfling, der Züchtling, Cig., Jan.; — kaznjénec, Levst. (Nauk); sicer tudi: káznjenec.
62. kaznjénje, n. das Strafen.
63. kaznję́nka, f. weiblicher Sträfling, Cig., Jan.; — prim. kaznjenec.
64. kı̑pnjenəc, -nca, m. der Auflauf, der Koch, Jan. (H.).
65. kípnjenje, n. das Aufgehen (des Teiges), Z., jvzhŠt.
66. kı̑pnjenke, f. pl. neke gibanice, C.
67. kı̑pnjenki, m. pl. Germnudeln, Guts., Mur.
68. konjəník, m. = konjik, Mur., Jan., vzhŠt.
69. konjənı̑štvọ, n. = konjištvo, Mur., DZ.
70. krščánjenje, n. die Bekehrung zum Christenthume, C.
71. mágnjenje, n. das einmalige Winken, Dict., Mik.
72. mę́gnjenje, n. der Augenblick, kajk.- Valj. (Rad); ("məgnénje ali məglénje" = trenotje, Podkrnci- Erj. [Torb.]); — prim. magnjenje.
73. mígnjenje, n. der Wink, Cig., ogr.- M.
74. mółnjen, adj. betäubt, dumm, Jan.; "jedel je gobe in je bil tako molnjen (munjen), da je kakor divji okolo divjal", Erj. (Torb.); "kdo bode tako molnjen (munjen), da bi to kupil?" Erj. (Torb.); molnjena (munjena) goba, der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Erj. (Torb.); — prim. molniti.
75. mółnjenost, f. der Wahnwitz, (mun-) C.
76. mŕknjenje, n. 1) die Verfinsterung, die Finsternis: solnčno, mesečno m.; — 2) das Blinzen, Mur.
77. múhnjen, adj. trapast, bedast, Krn- Erj. (Torb.); — pogl. molnjen (munjen).
78. múnjen, adj., pogl. molnjen.
79. nabȗhnjenəc, -nca, m. ein aufgedunsener Mensch, Cig.
80. nadáhnjenje, n. die Begeisterung, Cig. (T.).
81. nadəhnjénje, n. = nadahnjenje, kajk.- Valj. (Rad).
82. nágnjenje, n. 1) die Handlung des einmaligen Neigens; — 2) (po nem.) die Neigung, der Hang.
83. nágnjenost, f. die Neigung, die Abdachung, die Schiefe, Cig., Jan.; — die Disposition ( z. B. zu einer Krankheit), Cig.; — die Fertigkeit etwas zu begehren, die Neigung, der Hang, Cig., Jan.; — die Geneigtheit, die Gewogenheit, Mur., Cig., Jan.
84. nakánjenje, n. die Absicht, das Vorhaben, C., kajk.- Valj. (Rad).
85. nakı̑pnjenək, -nka, m. das (aufgelaufene) Koch, Jan.
86. naklǫ́njenost, f. 1) die Neigung, die Schiefe, Cig., Jan.; — der Hang, die Anlage, Jan. (H.); — 2) die Geneigtheit, die Gewogenheit, Cig., Jan., nk.
87. namẹ́njenəc, -nca, m. der Beschiedene: dekline so po vodnem zrcalu (površju) spoznavale svojega namenjenca (namenjenega ženina), Navr. (Let.).
88. napı̑hnjenəc, -nca, m. ein aufgeblasener, stolzer Mensch, Mur., Jan.
89. napı̑hnjenka, f. ein aufgeblasenes, stolzes Weib, Jan.
90. napı̑hnjenost, f. 1) der Zustand, da man aufgeblasen ist: trebušna n., die Windsucht (tympanitis), Jan. (H.); — 2) die Aufgeblasenheit, der Hochmuth, der Stolz.
91. napȗhnjenəc, -nca, m. der Hochmüthige, Mur.
92. napȗhnjenka, f. die Hochmüthige, Cig.
93. napȗhnjenost, f. die Aufgeblasenheit, die Hochmüthigkeit, Mur.
94. nastȃnjenəc, -nca, m. der Einquartierte, Cig.
95. nastȃnjenost, f. die Ansässigkeit, Jan. (H.).
96. natáknjenost, f. die Verdrießlichkeit (als Eigenschaft eines Menschen), C.
97. navẹ́znjenəc, -nca, m. vrhu druzega naveznjen panj, Gor.
98. nedopółnjen, adj. unerfüllt, Mur.
99. nehlı̑njen, adj. ungeheuchelt.
100. neizpółnjen, adj. unerfüllt; neizpolnjene želje.

1 101 201 301 401 501 601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani