nikar (91)

1. nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
2. čȃsnikar, -rja, m. der Zeitungsschreiber, der Journalist, Cig., Jan., nk.
3. čȃsnikarski, adj. Journalisten-, journalistisch, Jan., nk.
4. čȃsnikarstvọ, n. die Journalistik, Jan., nk.
5. dı̑mnikar, -rja, m. der Kaminfeger.
6. dı̑mnikarski, adj. Kaminfeger-.
7. dı̑mnikarstvọ, n. das Kaminfegergewerbe.
8. dı̑mnikarščina, f. der Kaminfegerlohn, Cig.
9. glavnı̑kar, -rja, m. der Kammacher, Z., Jan. (H.).
10. hmeljnı̑kar, -rja, m. = hmeljar, C.
11. krẹsnı̑kar, -rja, m. der Johannis- oder Junikäfer (melolontha solstitialis), Nov.
12. lẹ́ščnikar, -rja, m. 1) der Haselnusssammler, Cig.; — 2) der gemeine Nusshäher (caryocatactes nucifraga), Frey. (F.); der Kernbeißer, Cig.; — 3) neki hrost: der Nussbohrer (balaninus nucum), Erj. (Ž.).
13. lẹ́ščnikarica, f. die Haselnusssammlerin, Cig.
14. moznı̑kar, -rja, m. der Döbelbohrer, Cig.
15. napȓstnikar, -rja, m. der Fingerhutmacher, Cig.
16. oddušnı̑karica, f. oddušnikarice, Schlundblasenfische, Erj. (Ž.).
17. ostȃvnikar, -rja, m. cvek v črevljih na "ostavo", Tolm.- Erj. (Torb.).
18. pȃšnikar, -rja, m. der Weideberechtigte, Cig.
19. pečȃtnikar, -rja, m. der Siegelbewahrer, V.-Cig.
20. pẹsnikáriti, -ȃrim, vb. impf., Jan. (H.), pogl. pesmariti.
21. rı̑bnikar, -rja, m. der Teichmeister, Cig.
22. skorȃčnikar, -rja, m. ein säbelbeiniger oder O-beiniger Mensch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. skoračiti se.
23. slȃmnikar, -rja, m. der Strohhutmacher.
24. slamnikárnica, f. die Strohhutfabrik, Slov.
25. slȃmnikarstvọ, n. die Strohhutfabrikation, nk.
26. slanı̑kar, -rja, m. der Häringkrämer, Cig.
27. slovnikár, -rja, m. der Lexikograph, Cig., Jan., C.
28. slovnikáriti, -ȃrim, vb. impf. Wörterbücher schreiben, C.
29. slovnikȃrstvọ, n. die Lexikographie, C.
30. smodnı̑kar, -rja, m. der Pulververkäufer, C.; — der Pulvermacher, (-ičar, Cig.).
31. smodnikárna, f. die Pulverfabrik, Jan. (H.).
32. vẹ̑jnikar, -rja, m. hrast, od katerega vej delajo vejnike, Gor.
33. zanı̑karən, -rna, adj. nichtsnutzig, liederlich; z. človek; zanikarno življenje; — schlecht: zanikarna jed, eine schlechte Speise.
34. zanı̑karnež, m. ein nichtsnutziger, liederlicher Mensch.
35. zanı̑karnica, f. ein nichtsnutziges, liederliches Weib.
36. zanı̑karnik, m. ein nichtsnutziger, liederlicher Mensch.
37. zanı̑karnjak, m. = zanikarnik, Danj.- M.
38. zanı̑karnost, f. die Nichtsnutzigkeit, die Liederlichkeit.
39. zapı̑snikar, -rja, m. der Protokollführer, nk.
40. zvonikár, -rja, m. der Glöckner, der Küster, der Thürmer, Cig., Jan.
41. zvonikaríca, f. die Glöcknerin, die Küsterin, Cig.
42. želẹ̑znikar, -rja, m. neko jabolko, Gor.
43. bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.
44. 2. brę̑nk, m. neka trta (= zelenika?), Št.
45. brezdúšən, -šna, adj. herzlos, gefühllos, Mur., Cig., Jan., Vrt.; zanikarno in brezdušno izpolnjevati dolžnosti, LjZv.; gemüthlos, Cig. (T.); — hs.
46. dẹjáti, * I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve- Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.- C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.- C.
47. dı̑mničar, -rja, m. = dimnikar, Levst. (Nauk).
48. dı̑mničarstvọ, n. = dimnikarstvo, Levst. (Nauk).
49. izpúkati, -kam, -čem, vb. pf. durch Reißen, Raufen herausbringen, ausraufen, Jan., C.; nikar, da plevoč ljuljko tudi pšenice ž njo red ne izpučete, Dalm.; travo na strehah i., Trub.; izpukane peruti, Dalm.; — auszupfen, Cig.; — i. se, sich ausfasern, sich ausfädeln, Cig.
50. jezíčən, -čna, adj. 1) Zungen-; jezı̑čne bradavičice, Zungenwärzchen, Cig. (T.); — 2) Sprach-, sprachlich: jezična oblika, die Sprachform, Cig. (T.); — 3) zungenfertig, geschwätzig, Mur., Cig., Jan.; zanksüchtig, Mur.; z jezičnim (človekom) se nikar ne prepiraj, Ravn.- Jan. (Slovn.); schmähsüchtig, Cig.; j. biti, eine lose Zunge haben, C.; — jezični dohtar = advokat, Preš., Kr.
51. kániti, kȃnem, vb. pf. 1) intr. tröpfeln, in einem oder mehreren Tropfen fallen; nekaj tinte je kanilo na papir; ni nikar kaplje kanilo, kein Tropfen fiel, Ravn.- Mik.; — kakor kane, je nachdem es sich trifft; na srce mu je kanilo, er ist vom Schlagflusse berührt worden, Z.; ("kadar človeku zvoni v ušesih, tri kaplje v njem visijo; ako mu katera na srce pade, zadene ga mrtvoud", jvzhŠt.); — 2) trans. einen oder mehrere Tropfen fallen lassen; nekoliko kapljic vina kaniti med vodo.
52. kàr, I. pron. rel. 1) was; kar si iskal, to si našel; teci, kar najhitreje moreš, lauf, so schnell du nur kannst; kar najprej mogoče, ehestens, Cig.; kar najbolj, möglichst, C.; — kar — toliko, je — desto, Mik.; kar večji, to boljši, C.; kar dlje, tem bolj, Vrt.; — II. conj. 1) seit; kar ga poznam, seit ich ihn kenne; kar jaz pomnim, seit meinem Gedenken; prim. odkar; — ravno kar ( nav. ravnokar), soeben; — 2) razen kar, samo kar, = razen da, samo da, Levst. (M.); druge dote mu nisem dal, razen kar sem mu hišo pustil, Levst. (M.); — 3) als (da) plötzlich; vse je bilo tiho: kar nekaj zašumi v listju; — III. adv. 1) ohne weiters, nur; kar v grob z mano, pod zemljo! Ravn.; kar na samo pismo zabeležiti, Levst. (Nauk); kar ustrelil ga je; kar pojdi! kar to-le, nur dieses hier; to ni, da bi se kar tako jemalo; — kar nič, rein nichts, Cig., C.; kar eden ne, nicht ein einziger, Cig.; kar veliko se doseže, recht viel erreicht man, Vrtov. (Km. k.); kar doteknil se ga nisem, ich habe ihn gar nicht berührt, Notr.- Levst. (M.); — 2) = nikar, nicht, Guts.; kar — temuč, nicht — sondern, Guts. (Res.); — geschweige: greh na greh nakopava, kar da bi se ga kesal, Ravn.; še poslušati me ni hotel, kar pa da bi mi bil kaj dal, jvzhŠt.; v tem pomenu tudi: ne kar: še vzel bi mi, ne kar dal, Jan. (Slovn.); še jesti nimamo, ne pa kar bi se lepo oblačili, Jan. (Slovn.).
53. klȃvžar, -rja, m. = lešnikar, der Tannenhäher, der Nusshäher (caryocatactes nucifraga), C., Frey. (F.), Gor.
54. klesk, m. = lešnikar, der Nusshäher, Frey. (F.).
55. kleščək, -čka, m. = lešnikar, der Nusshäher, C.; — prim. klesk.
56. kòr, adv., nam. kar, nikar, C., zapŠt.- LjZv., Kor.
57. krátək, -tka, adj. kurz; na kratko držati živinče ( n. pr. na paši), an kurzem Strick, Svet. (Rok.); kratkega pogleda, kurzsichtig; kratkega vida, Cig., Jan.; — biti kratkih besedi, wortkarg sein; ob kratkem, kurz; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; (na kratci, ogr.- Mik.); kratko govoreč, um es kurz zu sagen, Cig.; kratko (in) malo, kurz um, Cig., Jan., C., Vrtov. (Km. k.), Gor.; s kratka, kurz und gut, Cig., Jan.; kratko (in) malo ne, auf keinen Fall, Cig., Jan., Gor.; ni kratko ni malo ni bil zadovoljen, er war durchaus unzufrieden, Jurč.; kratko nikar, durchaus nicht, Meg., Cig., Jan., Mik., Vrtov. (Sh. g.); kratko ne, durchaus nicht, Jsvkr.; tega kratko ne dopustita, Trub.; kratko nikdar, Vrtov. (Km. k.); — v kratkem, in kurzer Zeit, bald; v kratkih dneh, in wenigen Tagen, Boh.; pred kratkim, vor kurzer Zeit, kürzlich; — compar. krajši; tudi: kraji, kračji, kratkejši, Met.
58. 2. lì, adv. = le, C., ogr.- Mik., Notr.; li udri ga, Notr.- Levst. (Rok.); nikar li — ampak, nicht nur — sondern, Dict., Schönl., Kast.; še li = še le, Danj. (Posv. p.); če dlje, li več, je länger, desto mehr, Dict.
59. mȃričkàk, pron. = marsikak, C.; — wie immer beschaffen: maričkaka zanikarna reč, schlechte, leichtfertige Sache, Dalm.; maričkako govorjenje, Dalm.
60. nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.- C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
61. ničę̑murən, -rna, adj. 1) nichtsnutzig, nichtig, eitel, Mur., Jan., nk.; ( nav. nečimeren; nečimurni [= zanikarni] uk, Dalm.; zanašati se na nečimurne stvari, Dalm.); — eitel, eingebildet ( nav. nečimeren); ni bil ničemuren, Jurč.; ničemurni, samopridni kričaji, Str.; — 2) grimmig, ogr.- M.; ničemurna zver, Npr.- Glas.
62. nikȃ, I. pron. = nič, ogr.- C.; — II. adv. = nikar: Ne vekaj pa nika, Npes.-K.; vi ste čisti, ali nika vsi, Schönl.
63. nìti, conj. auch nicht, nicht einmal, Mik., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; niti za lek ga ni, Erj. (Torb.); kamena niti še ne vzdigneš, nikar ga boš nesel, Levst. (M.); — niti — niti, weder — noch, Boh., Dict., V.-Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), Prip.- Mik., nk.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
64. novı̑nar, -rja, m. 1) der Besitzer eines Neulandes, Cig.; — 2) = časnikar, der Journalist, Cig., Jan.
65. novı̑narski, adj. = časnikarski, Jan.
66. novı̑narstvọ, n. = časnikarstvo, Cig., Jan.
67. objẹdováti, -ȗjem, vb. impf. 1) = objedati, benagen, Guts. (Res.)- Mik.; — 2) o. se, sich muthwillig benehmen: zanikarni se v njegovih dobrotah objedujo, Krelj.
68. očı̑t, adj. offenbar, Cig., Jan., Cig. (T.); kar svet ima zdaj skrito, bo enkrat vse očito, Mur.; očito izpričevati, Dalm.; — augenscheinlich, evident, deutlich, Mur., Cig., Jan.; očito pravi sv. B., Jsvkr.; — öffentlich, Mur., Cig., Jan.; nikar po noči ni skrivaje, temuč očito pri belem dnevi, Trub.; očito na znanje dati, Trub.
69. oponósiti, -nǫ́sim, vb. pf. vorwerfen, vorrücken, Mur., Cig., GBrda; on malo da, ali veliko oponosi, Trub.; oponosili so mu krivico, Dalm.; oponosil jim je njih nevarnost, Krelj; nikar betve mu ga (greha) ne oponosi, Ravn.; ne bodi Bogu oponošeno! Z.; oponošeno ti bodi to! Cig.; oponošen dar je črn pred Bogom, Npreg.- Jan. (Slovn.).
70. orẹ̑har, -rja, m. = leščnikar 2), der Nussbeißer, der Nusshäher, Cig., Z.
71. orẹ́hovka, f. = orehar, leščnikar 2), der Nussknacker, Cig., Frey. (F.); — ( das Haselhuhn [tetrao bonasia], Cig.).
72. pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf ( phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.- M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.- Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.
73. pečȃtnik, m. 1) der Siegelstock; — = pečatni prstan, Cig., Ravn.- C.; — kovni p., der Prägestempel, DZ.; — 2) = pečatnikar, der Siegelbewahrer, Jan.
74. polotíti se, -ím se, vb. pf. p. se koga, sich über jemanden hermachen, ihn angreifen, Cig., Jan., M.; p. se česa, etwas in Angriff nehmen, unternehmen, Cig., Jan.; dela se p., eine Arbeit anfangen, Cig., Lašče- Levst. (Rok.); sich bemächtigen: zanikarnost se človeka poloti, C.
75. protokolīst, m. zapisnikar, der Protokollist.
76. publicīst, m. časnikar, der Publicist.
77. rásti, rástem, vb. impf. wachsen; drevo počasi raste; — zunehmen; dan, mesec raste; mraz raste; steigen: voda raste; — srednje je rasel, er ist von mittlerer Größe, LjZv.; ( nav. lepo raščen, schön gewachsen); — in Aufregung gerathen: le z lepo, le nikar precej rasti! Glas.; — rastoč, steigend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — ( praes. rasem, Gor.).
78. sajegȗləc, -lca, m. zaničlj. nam. dimnikar, Cig., Levst. (Zb. sp.), Ljub.
79. sajemèt, -mę́ta, m. = dimnikar, Cig.
80. sȃjničar, -rja, m. = dimnikar, Guts.- Cig.
81. samọ̀č, adv. = samo, nur: s. vino piti, Cig.; (sámoč) BlKr.- DSv.; ne samoč (samuč) — temveč tudi, Meg., Krelj, Trub., Dalm.; nikar le samoč ("samuč") z vodo, temveč z vodo in krvjo, Dalm.; — außer, (samuč) Meg.; ne jedo, s. da se umijejo, Dalm.; nihče nẹ́ dober, s. le sam edini Bog, Dalm.; nikar en lasec od naše glave ne more pasti, s. ako je božja volja, Trub. (Post.); nesmo tam obenega človeka našli, s. konjče in osle, Kast.
82. samùč, conj. = temuč, temveč, Mik.; nikar — samuč, Rec.- Let.; nikar le pred Bogom, samuč tudi pred vsemi ljudmi, Schönl.; ne more se reči: tukaj je ali tamkaj, samuč on je povsod, Pohl. (Km.); — pogl. semuč.
83. skrívati, -am, vb. impf. ad skriti; verstecken; verheimlichen; ukradeno blago s.; tatove s., Diebe hegen, Cig.; bolezen, svojo nevoljo s.; s. se, sich verstecken, sich verbergen; s. se za koga, sich hinter jemandem verstecken, Cig.; — verhehlen; pred kom (komu) kaj s.; nič ne skrivam, ich mache kein Hehl daraus; — skrivaje, heimlicher, verstohlener Weise, Cig., Boh., Dalm.; oni so skrivaje mrežo postavili, Trub.; nikar po noči ni skrivaje, temveč očito, Trub.; mislil je njo skrivaje zapustiti, Schönl.
84. slušȃvəc, -vca, m. der Befolger: nikar poslušavci božje besede, temuč slušavci v nebo pridejo, Trub.- C.
85. strášiti, strȃšim, vb. impf. 1) schrecken; otroka nikar ne s.; lenuha dan straši, Npreg.- Jan. (Slovn.); s. se, zu erschrecken pflegen, schreckhaft sein; konj se straši; kdor na perju leži, se straši, Z.; — 2) abschrecken: vreme me straši; s. se, Furcht haben; — ali se ne strašiš vremena? dela se ne strašim; — 3) spuken; v tem gradu straši, hodi strašit; kaj pa tod strašiš (= hodiš kakor strah)? jvzhŠt.
86. šlápa, f. 1) der Schlappschuh, die Schlappe; — 2) psovka zanikarnemu, omahljivemu človeku, Levst. (Rok.); — der Tölpel, Jarn., Mur., Met.; — iz nem.
87. umíšljati, -am, vb. impf. ad umisliti; erdenken, aussinnen, Cig., nk.; kaj si umišljaš take reči? warum kommst du auf solche Gedanken? Notr.; tega si nikar ne umišljaj! komme ja nicht auf diesen Gedanken! Levst. (Beč.); za roj se u., an das Schwärmen denken, Levst. (Beč.).
88. vlẹ́či, vlẹ́čem, vb. impf. ziehen, schleppen: v. voz; v. koga za roko; magnet železo na-se vleče, der Magnet zieht das Eisen an; domov me vleče, es zieht mich nachhause; oči na se v., Aufsehen machen; črez zobe v., ausrichten, verleumden; — sapo na se, k sebi v., den Athem an sich halten; — na ušesa v., lauschen, horchen; — v. koga, jemanden aufziehen, Kr.; on me je dolgo vlekel, jaz sem ga pa potegnil, Polj.; — veter vleče; tu vleče, hier ist ein Luftzug; — na belo, črno, zeleno v., ins Weiße, Schwarze, Grüne spielen, Dict., Cig., Šol.; mesec je na rdeče vlekel, jvzhŠt.; — v. na kaj, nach etwas schmecken, einen Beigeschmack haben; vino, pivo na kislo vleče, der Wein, das Bier hat einen Stich, Cig.; — v. s kom, es mit jemandem halten; na dvoje v., in zwei Parteien getheilt sein, Cig.; — v. se, geschleppt, geschleift werden; obleka se vleče po tleh; dahin ziehen: Po cest' se vleče silna vojska, Npes.-K.; sich hinschleppen; vleče se kakor megla brez vetra; — pot se vleče, der Weg zieht sich; — reč se vleče, die Sache verzieht sich, zieht sich in die Länge; kar se vleče, ne uteče, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Cig.; — vino se vleče, der Wein zieht sich, ist zähe, Cig.; — v. se za koga, kaj, sich um jemanden, etwas reißen; v. se za koga, jemandes Partei halten, sich für ihn verwenden; — v. se za kako reč, etwas eifrig verfechten; — v. se s kom, mit jemandem streiten, zanken: nikar se z bogatim človekom ne vleci! Škrinj.; v. se s kom za svoje, Jsvkr.
89. vołkostẹ́čina, f. 1) kraj, kjer se volkovi stekajo, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) zbirališče zanikarnih, malopridnih ljudi, Lašče- Z., Levst. (Rok.).
90. zlobováti se, -ȗjem se, vb. impf. drohen: nikar se ne zlobuj s svojo močjo, Ravn.
91. žurnalīst, m. časnikar, der Journalist.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani