Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

nie (979)

ápniti, -im, vb. impf. 1) zu Kalk brennen, calcinieren, Cig.; — 2) kalken: a. kože, mit Kalk beizen, Cig., Jan.
bábica, f. 1) die Großmutter, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., BlKr.; — 2) die Hebamme; — 3) dem. baba, altes Weibchen; — 4) das Weibchen aller kleineren Vögel, Cig., Gor., Notr.; — 5) die Schmerle (cobitis barbatula), Cig.; — 6) der Herrenpilz (boletus edulis), = baba, Št.- C.; — 7) neka hruška, Maribor- Erj. (Torb.); — 8) die leere Buchweizenhülse, Z., Gor.; leerer Maiskolben, Cig.; leere Kastanienhülse, BlKr.; — 9) die Schraubenmutter, Ptuj- C., DZ.; — 10) der Pfannendeckel am alten Büchsenschloss, Cig.; — 11) kalup za tiskarske pismenke, die Matrize, V.-Cig.; — 12) das Haftelöhr, Cig., BlKr.; — 13) der Sensenring, Mur.; — 14) železo, na katerem se kosa kleplje, der Dengelstock; — 15) der Deckel bei der Weinpresse, Cig.; ( prim. dedec); — 16) ein Haufen über einander liegender Garben, Dol.; die Mandel, Cig.
bedrı̑nəc, -nca, m. neka trava: die Trinie (trinia), C.
besẹ́diti, -ẹ̑dim, vb. impf. sprechen, Jarn., Cig.; tako besedijo nasprotniki, Cv.; b. o čem, LjZv., Jurč.; — lepo b., declamieren, Cig. (T.); raisonnieren, Cig.; — b. se, in einem Wortwechsel begriffen sein, disputieren, Cig., C.
besẹdováti, -ȗjem, vb. impf. sprechen: Kralj Matjaž tak beseduje, Npes.-K.; kadar je šel človek po gozdu, besedovala so drevesa, Npr.- Erj. (Torb.); toliko, da sta besedovala, nur um zu sprechen, LjZv.; raisonnieren, Jan.; — b. komu, gegen jemanden vorlaut sein, C., Z.; — einen Vortrag halten, Jan., Cig. (T.); den Sprecher ( z. B. bei Hochzeiten) machen, Jarn.; — b. za koga, jemanden als Anwalt vertreten, Cig.; — debattieren, Cig., Jan.; — b. se, einen Wortstreit haben, disputieren, Cig., C.
1. bətìč, -íča, m. = batič, Cig.; der Kolben ( bot.), Jan.; pl. betiči, die Nieswurz (helleborus), v otročjem govoru, Krn- Erj. (Torb.).
betōnika, f. die Betonie (betonica), Jan.
blagoglȃsje, n. der Wohlklang, der Wohllaut, die Euphonie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec- Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta- Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
bǫ̑breg, m. 1) nav. pl. bobregi (bobreki) die Niere, C.; — 2) der Fichten- oder Tannenzapfen, Valj. (Rad); — pogl. bubreg.
bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.- Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. ( LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.
bogorǫ̑dje, n. die Theogonie, Cig., Jan.
brámor, -rja, m. 1) die Werre (gryllotalpa vulgaris), Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), Valj. (Rad), Št.; prim. podjed; — 2) der Spath, der Knoten am Knie, (eine Krankheit bei Pferden und Ochsen), V.-Cig.; junec ima bramorja, (bramora) Polj.; — 3) pl. bramorji, Scropheln, Notr.- Cig., Jan., Nov.; imel je bramorje ali bezgavke, Cv.; — der Beinfraß, Cig., C.; — tudi: brámor, -óra, Polj.; — prim. mramor.
1. brána, f. 1) = bramba, Habd.- Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.- C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.
brȃnec, -nca, m. coll. abgenommene Kastanien, C.
brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.- Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen ( Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, ( bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.
brę́nkəlj, -klja, m. 1) die Blüthe des Nussbaumes, des Kastanienbaumes, Nov.- C.; — 2) der Glockenschwengel, Z.; — 3) der Widerhaken, V.-Cig.; — prim. brankelj.
bršljȃnovica, f. die Cissoide, die Epheulinie ( math.), Cig. (T.).
brtávsati, -am, vb. impf. plump niederwerfen, C.
brtávsniti, brtȃvsnem, vb. pf. plump niederwerfen, Z.
bȗbreg, m. die Niere, C., BlKr.; bom ti dal po bubregu, ich werde dich gehörig durchprügeln, BlKr.; = pl. bubregi: vidijo jim do bubregov, sie durchblicken ihr Inneres, SlN.; — prim. tur. bübrék, Mik. (Et.).
bȗkvica, f. 1) = bukevca, Dict., Cig., Jan., C.; — 2) pl. bukvice, dem. bukve; das Büchlein; — 3) bukvica, die Betonie (betonica officinalis), C.
1. búrica, f. geschälte Kastanie, Soška dol.- Erj. (Torb.), C.; prim. bura.
2. cę̑cati, -am, vb. impf. 1) auf- und niederwärts sich bewegen, nickend einhergehen (o starih, bolnih, o težko obloženih ljudeh), C., Z.; — 2) zögern, Cig.; — prim. cencati, cincati.
cę́cniti, cę̑cnem, vb. pf. niederhocken, zusammensinken, C., Z.; — prim. cencniti in 2. cecati.
cę̑ncati, -am, vb. impf. 1) mit dem Körper auf und niederfahren, humpeln, wackelnd einhergehen, Cig., Šol.; wackelnd etwas tragen: oprtal sem tovariša ter ga cencal tu gori po poti, Bes.; — 2) zaudern, zögern, etwas langsam thun, BlKr.; — prim. canc, cənc, cancavec.
cę́ncniti, cę̑ncnem, vb. pf. niedersinken, niederhocken, Ljubljanska ok.; pogum mu je cencnil, der Muth ist ihm gesunken, ZgD.; — prim. cencati.
centrāla, f. die Centrale (Centrallinie), Cel. (Geom.); — prim. središčnica.
2. cẹ̑panje, n. 1) das Umstehen; — 2) das Niederfallen.
2. cę́pati, * -cę̑pam, vb. impf. 1) todt niederfallen, umstehen; živina cepa, muhe so začele cepati; — 2) herabfallen, zu Boden fallen, Cig.; hruške že cepajo, die Birnen fallen schon vom Baume, BlKr., jvzhŠt.
cę́pniti, cę̑pnem, vb. pf. 1) todt niederfallen, umstehen (o živalih); še jeden (vrabec) brez našega očeta volje ne cepne na tla, Ravn.; — 2) niederfallen, zu Boden fallen, Cig., C., vzhŠt.
ceremǫ́nija, f. die Ceremonie; — prim. obred.
cerę̑nje, n. = ruševje, das Knieholz, das Krummholz, Krn- Erj. (Torb.).
cę̑sək, -ska, m. 1) der Lichtspan, C., SlGor.; — 2) die Nagelwurzel, der Nietnagel, ("začesek pri nohtih") C.
cisoīda, f. die Epheulinie, die Cissoide, Cig. (T.).
crẹ̑tje, n. coll. das Krummholz, das Knieholz, Kamnik- M., Valj. (Rad); — prim. cret.
cúcniti, cȗcnem, vb. pf. 1) niederhocken, niedersinken ( z. B. vor Schwäche), Z.; — 2) ein wenig gießen, schütten, BlKr.; na meri komu cucniti, hinzugeben, C.; — prim. cuncati, cencniti.
2. cȗzati, -am, vb. impf. schaukeln, Cig., M.; — 2) auf- und niederwärts sich bewegend, nickend einhergehen, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) langsam arbeiten, Lašče- Levst. (Rok.).
čȃst, -ı̑, f. 1) die Ehre; čast, komur čast (gre), Ehre, wem Ehre gebürt; na (v) čast biti komu, jemandem zur Ehre gereichen; časti iskati, ehrgeizig sein; časti lakomen, ehrgeizig; — die Verherrlichung, die Ehre; vse za božjo čast! na čast njegovega rojstnega dne; čast dajati komu, jemanden verherrlichen, preisen; čast bodi Bogu! Gott sei gepriesen! — 2) die Würde: kraljeva čast, die königliche Würde, generalska čast, die Generalswürde; odpovedati se poveljniški časti, die Feldherrnwürde niederlegen; — 3) die persönliche Ehre, der gute Name; čast komu jemati, krasti, die Ehre abschneiden; časti mu je mar, er hat Ehre im Leibe; hišna čast, die Hausehre.
čášica, f. dem. čaša; das Becherchen; das Gläschen; obistna č., der Nierenkelch, Erj. (Som.); die Pfanne ( zool.), Cig. (T.); bedrna čašica, die Hüftpfanne, Cig.
čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck ( bot., chalaza), ( n. pr. pri kostanju), Tolm.- Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).
čemeríka, f. 1) die weiße Nieswurz, der Germer (veratrum album), Cig., Jan., Tuš. (B.); — 2) eine mürrische Person, Cig.
čŕta, f. 1) der Strich, die Linie, Jan., Cig. (T.). nk., ravna, prema č., die gerade Linie, kriva č., die krumme Linie, jajasta č., die Ovallinie, Cig. (T.); zobata č., die Zackenlinie, V.-Cig.; č. krožnica, die Zirkellinie, Cig.; č. osnovnica, die Grundlinie, č. vzporednica, die Parallele, č. presečnica, die Durchschnittslinie, č. polovnica, die Halbierungslinie, č. veznica, die Verbindungslinie, č. poprečnica, die Ouerlinie, č. pravilnica, die Normale, č. stalnica, die Constante, č. središčnica, die Centrallinie, č. prevodnica, der Leitstrahl, Cig. (T.); č. senčnica, die Schattenlinie, č. vozlenica, die Knotenlinie ( phys.), č. prožnosti, die elastische Linie, črte enakega uklona, isogonische Linien, č. iste meri ali gledi, gleichgerichtete Linien, Cig. (T.), telegrafska č., die Telegraphenlinie, Cig.; stavbna č., die Baulinie, Nov., nk.; obrazne črte, die Gesichtszüge, Cig. (T.); — 2) neka psovka: črta nastranska, idi pa ti gori! Andr.; črta, beži, lovci gremo, Andr.
čŕtast, adj. 1) linienförmig, Cig.; — 2) quadrilliert, C.
čúčniti, čȗčnem, vb. pf. niederhocken, Cig., C.
1. dà, I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da ( nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo ( nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); ( prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.- Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.- Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.- Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
debę̑łəc, -łca, 1) dicker Mensch, Cig.; — der Mastochs, Polj.; — 2) eine Art dicke Kastanie, C.; — der Pfundapfel, Nov.- C.; — eine Art dicke Möhre, C.
debelíti, -ím, vb. impf. 1) dick machen, feist machen, mästen; d. se, dick werden: živina se debeli, wird fett, feist; — 2) ( math.) Einheiten einer niedereren Benennung auf Einheiten höherer Benennung bringen, reducieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — naglaša se tudi: debę́liti, Polj.
dəhlína, f. der Niederschlag vom Hauche ( z. B. auf Glas), (dahlina) Cig.
dẹjáti, * I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve- Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.- C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.- C.
devę̑tę̑k, * -tka, m. die Pfingstrose (paeonia sp.), na Videži (v Istri)- Erj. (Torb.); — tudi: die Nieswurz (helleborus viridis), Kreplje na Krasu- Erj. (Torb.).
dníčən, -čna, adj. nieder gelegen, Nieder-, Mur.; d. les, eine Niederwaldung, Mur.
dníka, f. tiefe, flache Niederung, Jarn., Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr.- C.; die Thalwiese, ogr.- Valj. (Rad); die Thalschlucht, C. ( Vest.).
doklę́čati, -ím, vb. pf. ausknieen, Cig.
dọ̑ł, m. das Thal, die Niederung; vsak d. se bode napolnil, Trub.; globočino med dvema gorama dol zovemo, ogr.- Valj. (Rad); Črez tri gore črez tri dole, Npes.-Schein.; v dol, thalein, bergab, Dict., Cig., Jan., C.; = na dol, Cig.; vode na dol teko, Dalm.; iz dola, thalaus, Cig.
dọ̑łəc, -łca, m. dem. 1) dol; kleines Thal, C., M.; prijazni dolci, LjZv.; — das Grübchen, Jan.; — 2) der Bewohner der Niederung, Jarn.
dolẹ́njəc, -njca, m. 1) der Bewohner einer niederer gelegenen Gegend, der Unterländer; — 2) veter, ki iz dolenjega kraja piše, v raznih krajih različen veter (v Halozah = Ostwind, C.); prim. zdolec.
dolẹ̑nji, adj. thalwärts, niederer gelegen, der untere, Unter-; dolenja krajina, Cig.; dolenji veter = dolenjec 2), Dict., Cig.; — tudi: dọ̑lẹnji ("dulajni" Dalm., "dulanji" Dict.).
dołgovẹ́čən, -čna, adj. langlebend, SlN.; ( bot.) perennierend, Cig. (T.); — dauerhaft, Cig., C.
dolíca, f. kleine Niederung, kleines Thal, Jarn., SlGor.- C.
doljȃva, f. die Niederung, Vrt.
dolǫ́čiti, -lǫ́čim, vb. pf. bestimmen, festsetzen, Mur., Jan., nk.; — definieren, Jan., C.
dopúščanje, n. das Zulassen, das Erlauben; — d. železnic, die Concessionierung von Eisenbahnen, DZ.
doskočíšče, n. die Niedersprungstelle, Telov.
doskòk, -skǫ́ka, m. 1) die Sprungweite, Cig. (T.); — 2) der Niedersprung, Telov.
dotikȃłnica, f. die Berührungslinie, die Tangente, Cel. (Geom.).
dotółči, -tółčem, vb. pf. 1) das Schlagen beenden; — 2) völlig niederschlagen: fevdalizem in starodavni ustav dotolkla sta kmeta popolnoma, Zv.
drẹ̑ncati, -am, vb. impf. = cencati, auf und nieder sich bewegen: plesati je moral, ker so mu jele noge kar same drencati in poskakovati, LjZv.; nachlässig gehen, Z.; im Trab gehen, Z.; — morda nam. dremcati; prim. dremati in drncati.
drobnomı̑ł, -míla, adj. niedlich, Cig. (T.).
dvǫ̑jnica, f. 1) die Doublette, Jan.; — 2) die Ambe, h. t.- Cig. (T.); — 3) črta d., die Doppellinie, DZ.
edı̑nəc, -nca, m. 1) der Einzige: der einzige Sohn, V.-Cig.; božji edinec je za mizo pri njih, Ravn.; v tem je e., hierin ist ihm niemand zu vergleichen, Cig.; — 2) = poedinec, das Individuum, Cig.; — 3) der Verlassene, der Arme, C.
enoglȃsje, n. 1) die Monotonie, Cig.; — 2) die Einstimmigkeit, die Einhelligkeit, Cig. (T.).
evfonı̑ja, f. blagoglasje, die Euphonie, Cig.
gasílọ, n. 1) das Löschmittel, Mur., Cig.; Za to, kar v meni zdaj gori, Gasila, obhajila ni? Preš.; das Löschwerkzeug, der Löschapparat, Cig., Jan., C.; — 2) die Löschung, Cig.; gasilno je, kar pristoji h gasilu ali gasitvi, Levst. (Nauk).
gēnij, m. 1) neko božanstveno bitje, der Genius, Cig. (T.); — 2) veleum, das Genie, Cig. (T.), nk.
geogonı̑ja, f. teorija o postanku zemeljske skorje, die Geogonie, Cig. (T.).
glę̑dnica, f. die Gesichtslinie, h. t.- Cig. (T.).
glı̑vəc, -vca, m. ein essbarer Pilz, Mur.; genießbarer, schwarzgrauer Stockschwamm, Fr.- C.; — prim. gliva.
globǫ̑rka, f. eine Art genießbarer Pilz mit rother Oberfläche, Mariborska ok.- C.
gospínji, adj. = gospenji 1): gospinji cvet, das niedergestreckte Hartheu (hypericum humifusum), Medv. (Rok.).
harmonı̑ja, f. soglasje, die Harmonie.
harpūnar, -rja, m. der Harpunierer, Cig.
hegemonı̑ja, f. voditeljstvo, prvovanje, die Hegemonie.
hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče- Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.- Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj- Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.- Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem- Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.- Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. ( BlKr.)- Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.- Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.- Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj- Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.- Mik.
igráti, -ȃm, vb. impf. 1) spielen; pridem iz šole, igram, Ravn. (Abc.); — i. kako igro; slepe miši i., blinde Kuh spielen; s kvartami i., mit Karten spielen; i. za velike denarje, za malo, hoch, niedrig spielen, Cig.; — auf der Bühne darstellen: i. kralja, die Rolle eines Königs spielen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — musicieren: i. na klavir, na gosli, auf dem Clavier, der Violine spielen; i. v žveglo, Danj. (Posv. p.); i. v plunko, Zora; — srce mi igra od veselja, das Herz hüpft mir vor Freude; — solze mu igrajo v očeh, es glänzen Thränen in seinen Augen, Z., Jurč.; nebeško veselje ji igra po očeh, Ravn.; — z očmi i., blinzen, Cig.; — blinken, flimmern, Jan.; zarnice igrajo, es wetterleuchtet, Jan., Kor.; — i. si, spielen; s češuljicami in venci si igrate, Ravn.; z rokami si igram, Met.; z listi veter si igra, Str.; — i. se, spielen; otroci se igrajo, otrok se igra s psom, s kamenčki; igrali smo se biriče, lovače in skrivače, Zv.
imenítiti se, -ı̑tim se, vb. impf. vornehm thun, V.-Cig.; imponieren wollen, Cig. (T.).
ı̑n, conj. und; oče in mati; na nebu in na zemlji; huje in huje, immer ärger, Cig.; in to, und zwar, Cig.; ta kraj in pa raj, jene Gegend und das Paradies (sind gleich), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist so viel wie nichts, es ist nichts an der Sache, Cig.; ti in pa poštenjak! du (sollst) ein Ehrenmann (sein)! — prosim in prosim, pa me neče uslišati, ich bitte inständig, aber er will mich nicht erhören; kaj delajo, da jih ni in jih ni? was treiben sie denn, dass sie gar so lange nicht kommen? Zv.
inženír, -rja, m. tehniško izobražen veščak v raznih strokah staviteljstva, der Ingenieur.
inženı̑rski, adj. Ingenieur-.
inženı̑rstvọ, n. die Ingenieurkunst, Cig.
ironı̑ja, f. zasmehljivo skrivanje prave misli pod nasprotnim govorjenjem, die Ironie.
ivę́r, m. 1) der Holzsplitter (der beim Hacken abfällt); iver ne odleti daleč od parobka = der Apfel fällt nicht weit vom Baume, Vrt.; — 2) das Abschnitzel des Schusterleders, C.; — 3) eine Kleinigkeit, das Bisschen: ivera nemam kake reči, C.; — 4) = pogačica, die Kniescheibe (patella), Mur., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — gen. tudi: iverja, Jan. (H.), vzhŠt.
izkíhati, -kı̑ham, -šem, vb. pf. 1) beim Niesen herauswerfen: i. kaj, Cig.; — 2) i. se, mit dem Niesen fertig werden, ausniesen: komaj sem se izkihal, C.
izkíhniti, -kı̑hnem, vb. pf. bei einem Nieser herauswerfen, herausniesen, Cig.
iznı̑žati, -am, vb. pf. niedriger stellen, Z.; ermäßigen, nk.
izobáliti, -ȃlim, vb. pf. niederwerfen, (zob-) C.; — löschen, tilgen: greh i., ogr.- C.; — = prevrniti, BlKr.; i. se, = prevrniti se, BlKr.
izpodkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. untergraben, unterminieren; — erschüttern ( fig.), Cig., nk.
izpodmòł, -móla, m. 1) die Unterminierung durch das Wasser, Cig.; — 2) unterspültes Ufer, der Uferbruch, die Grotte, Z., Burg.
izpodnę́bən, -bna, adj. Meteor-: izpodnę́bni kamen, der Meteorstein, izpodnebno železo, das Meteoreisen, izpodnebna moča, atmosphärischer Niederschlag, Cig. (T.), Jes., Erj. (Min.).

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA