ni (23595)

1. nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
2. nibédən, nibéna, adj. = nobeden, BlKr.- Erj. (Torb.).
3. níc, adv., pogl. vnic.
4. nícən, -cna, adj. nicht sonnseitig: na nicnem prebivati, Št.
5. nicína, f. = osoje, eine nicht sonnseitige Gegend, Št.
6. nicı̑nski, adj. = osojen, nicht sonnseitig, C.
7. nicǫ́j, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Št.- C.
8. nicǫ́jšnji, adj. = nocojšnji, Št.
9. nicòr, adv. = nocoj, Danj.- Mik., Npes.-Vraz, vzhŠt.- C.
10. nìč, gen. ničę̑sar, 1) pron. nichts (v zanikanem stavku stoji nikalnica "ne" pred glagolom); nič večno ne trpi; ničesar ne pogrešam; nič ne pomaga; toda: iz ničesar ustvariti, Dalm.; k ničemur ni človek, er ist ein Taugenichts, C.; brez ničesar, ohne irgend etwas (ohne nichts); na nič spraviti (deti, dejati), zugrunde richten; na nič priti, zugrunde gerichtet werden; = v nič priti, Cig.; v nič iti, zugrunde gehen, Cig., Dol.; ali čemo biti, kar smo bili, ali bomo v nič, Vod. (Pes.); = pod nič iti: vse gre narobe, vse gre pod nič! Zv.; — v nič devati, herabwürdigen; — pod nič prodati, um einen Spottpreis verkaufen; = v nič prodati, BlKr.- M., Ravn.; to ni za nič, das taugt zu nichts; ta človek ni za nič; — za nič, um keinen Preis: za nič ne grem od doma; — ( gen. ničę̑sa, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); nı̑česa, vzhŠt.); — nič, indecl. nič ne pogrešam; iz nič ni nič; k nič spraviti, priti, BlKr.- M.; k nič biti, k nič deti, Levst. (Zb. sp.); pa mi kaj dajte, da ne bom brez nič, Jurč.; — 2) rabi v okrepčavanje nikalnice: gar nicht; nič nisem zadovoljen ž njim, ich bin mit ihm gar nicht zufrieden; nič se ne boj! habe gar keine Furcht! — (z izpuščenim glagolom) nič napačen mož! ein gar nicht übler Mann! — 3) nič, m. indecl. der Niemand, das Nichts: ta nič! Notr.; — prepotoval sem križem svet, a vendar sem ostal nič, Levst. (Zb. sp.); vražji nič, BlKr.- M.; za prazen nič se prepirati, Tolm.- Štrek. (Let.); (včasi se sklanja: nìč, gen. níča, Notr.; z ničem in hudičem vse pustiti, Jurč.); — ( n. po vzgledu nem. "das Nichts": prazno nič, Bas.; nič je dobro za oči, das Nichts ist für die Augen gut, Cig.).
11. níčast, adj. nič vreden, nichtsnutzig, Lisičine pri Lupoglavu- Erj. (Torb.), Notr.; n. človek, ein Taugenichts, Z.; — nichtig: n. odgovor, LjZv.
12. níčati, -ím, vb. impf. kauern, hocken, Jarn.- Cig., Fr.- C.; pri pletvi ženske ničijo, Poh.
13. níčavnica, f. die obere Reihe der Litzenfäden, der Haarlauf am Webstuhl, M.; — die untere Reihe der Litzenfäden, die Stelze, Z.- Cig.; (mala [spodnja] ličavnica, V.-Cig.); tudi pl. ničavnice, Cig.; — (ničalnice, Geschirrlitzen, DZ.); — nam. nitčavnica? prim. ničnice, nitešnice.
14. níče, -eta, n. der Taugenichts: ti si pravo niče! M.; ti ubogo niče, Lašče- Levst. (M.); tega ničeta mi ni mari, Lašče- Levst. (M.); ko bi se kako niče med vami našlo, Vrtov. (Sh. g.); — tudi: ničè, -ę́ta: niče ničesasto! Rib.
15. ničę̑mən, -mna, adj. nichtsnutzig, nichtig, Jan., C., Zora.
16. ničę́miti se, -ę̑mim se, vb. impf. zu nichts werden, Bes.
17. ničę̑mnik, m. der Taugenichts, C., LjZv.
18. ničę̑mnost, f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, Nov.
19. ničę̑murən, -rna, adj. 1) nichtsnutzig, nichtig, eitel, Mur., Jan., nk.; ( nav. nečimeren; nečimurni [= zanikarni] uk, Dalm.; zanašati se na nečimurne stvari, Dalm.); — eitel, eingebildet ( nav. nečimeren); ni bil ničemuren, Jurč.; ničemurni, samopridni kričaji, Str.; — 2) grimmig, ogr.- M.; ničemurna zver, Npr.- Glas.
20. ničę̑murnež, m. der Eitle, Ravn.
21. ničę̑murnost, * f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, die Eitelkeit, Mur., Jan., Cig. (T.), nk.; naše hudobe in ničemurnosti, Dalm.; z ničemurnostjo preslepljeni nismo držali tvojih zapovedi, Ravn.- Valj. (Rad); ničemúrnost, ogr.- Valj. (Rad).
22. níčən, -čna, adj. nichtig, eitel, Guts., V.-Cig., Jan., Levst. (Zb. sp.), nk.
23. nı̑čes, m. das Nichts, ogr.- Valj. (Rad).
24. ničę̑sast, adj. = ničast: niče ničesasto! Rib.
25. ničest, f. die Nichtigkeit, ogr.- Let.; nìčest, ogr.- Valj. (Rad).
26. ničestən, -tna, adj. nichtig, nichtswürdig, ogr.- C.
27. ničestnost, f. die Nichtigkeit, ogr.- C.
28. níčev, adj. nichtsnutzig, nichtig, Jan., Cig. (T.), nk.; ničevi nauki, ničevi verzi, Zv.
29. níčevəc, ** -vca, m. der Taugenichts, Bes.
30. níčevən, -vna, adj. = ničev, Cig. (T.), nk.
31. níčevost, f. die Nichtsnutzigkeit, die Nichtigkeit, Jan., nk.
32. níčica, f. das Nichts, Kr.- M.; die Null, Jan., Cig. (T.), Zora; izraz pripraviti (zvesti) na ničico, einen Ausdruck auf Null bringen ( math.), Cig. (T.).
33. ničı̑garšən, -šna, adj. niemandem gehörig, Cig.
34. nı̑čij, adj. niemandem gehörig, vzhŠt.- C., Navr. (Let.), Vest.
35. níčiti, nı̑čim, vb. impf. zugrunde richten, vernichten, Nov.; brata niči brat, Zv.; — n. se, unbrauchbar werden: tlak se niči, Levst. (Cest.); — n. se, sich aufheben ( math.), Cig. (T.).
36. nı̑čka, f. ein Loszettel ohne Gewinst, die Niete, Cig.
37. nı̑čke, f. pl. = nečke, Mur., Cig., vzhŠt.
38. níčla, f. die Null, V.-Cig., Jan., nk.
39. nı̑čnice, f. pl. die Kammlitze (bei den Webern), Cig.; — primeri nitečnice.
40. níčnost, f. die Nichtigkeit, die Eitelkeit, Cig., Jan., nk.
41. ničvẹ̑dež, m. der Nichtswisser: bili smo največ malovedeži in ničvedeži, Jurč.
42. ničvrẹ̑dnež, m. der Nichtswürdige, SlN.
43. ničvrẹ́dnost, f. die Nichtswürdigkeit, Guts.
44. nı̑d, m. = zavist, der Neid (pri starejših pisateljih); — iz nem.
45. nidẹ, adv. = nider, vzhŠt.- Valj. (Vest.).
46. nidẹr, adv., nam. nigder = nikjer, vzhŠt.- C., Vest.
47. nigda, adv. = nikdar, Z.
48. nı̑gdar, adv. niemals, starejši pisatelji, Cv.; nikdȃr, Dict.; ( nav. se piše nikdar).
49. nigdẹ, adv. = nigder, Z.
50. nigdę̑r, adv. = nikjer, Cig., ogr.- C., Dalm., Trub., Jap., jvzhŠt.
51. nigdi, adv. nikjer, vzhŠt.- Zora.
52. nigdọ̑r, pron. = nihče, Krelj.
53. nigi, adv., nam. nigdi, = nikjer, SlGor.- C.
54. nihȃj, m. die Schwingung (des Pendels), Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
55. nihalíšče, n. der Schwingungspunkt, h. t.- Cig. (T.).
56. nihȃłka, f. die Schaukel, C., Glas.; die Hängematte, Valj. (Rad).
57. nihálọ, n. das Pendel, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), nk.
58. níhanje, n. das Schwingen (des Pendels), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
59. níhati, -am, vb. impf. schaukeln, wiegen, SlN.- C.; — n. se, schwingen (vom Pendel), Cig. (T.), nk.; — hs.
60. nihčè, nikǫ̑gar, pron. niemand; (v stavku stoji še nikalnica "ne" pred glagolom); nihče me ne vidi; tudi: nı̑hče, nìhče, Št.
61. nı̑hčer, pron. = nihče, Dol.
62. nihilīst, m. privrženik nihilizma, der Nihilist.
63. nihilīzəm, -zma, m. zanikavanje nravstvenih, verskih ali političnih načel, der Nihilismus.
64. nı̑hljaj, m. = nihaj, die Schwingung, Let.
65. nijȃnka, f. goveje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
66. nijédən, -dna, adj. keiner, Mur., Cig., vzhŠt.
67. níka, f. die Niederung auf Wiesen, Št.- Valj. (Rad); — prim. dnika.
68. nikȃ, I. pron. = nič, ogr.- C.; — II. adv. = nikar: Ne vekaj pa nika, Npes.-K.; vi ste čisti, ali nika vsi, Schönl.
69. nikáč, m. der Verneiner, Cig.
70. nı̑kaj, pron. = nič, Guts., Mur., kajk.; boljše nekaj kakor nikaj, besser etwas als nichts, Cig.; ne boj se nikaj, kajk.- Vest.
71. nikák, adj. keinerlei, kein, Mur., Cig.; — po nikakem, auf keine Weise, durchaus nicht, Mur., Cig.; = po nikako, Mur.; — tudi: níkak, Mur.
72. nikàkọr, adv. auf keine Weise, durchaus nicht; nikakor ne morem tega storiti.
73. nikákọršən, -šna, adj., Cig., Jan. i. dr., pogl. nikakršen.
74. nikákošən, -šna, adj., Jan. i. dr., pogl. nikakovšen.
75. níkakov, adj. keinerlei, kein, ogr.- C., jvzhŠt.
76. nikákovšən, -šna, adj. keinerlei, kein, nk.
77. nikákršən, -šna, adj. keinerlei, kein.
78. nikákši, adj. = nikakršen, vzhŠt., ogr.- C., Mik., Raič (Slov.).
79. nikáłən, -łna, adj. negativ, Verneinungs-, Cig. (T.), nk.
80. nikȃłnica, f. das Verneinungswort, die Negation, Cig., Jan., nk.
81. nı̑kam, adv. = nikamor, Mur., kajk.
82. nikȃmọr, adv. nirgendshin; — govori, da nikamor ne sodi, er spricht so, dass es nirgendshin passt (= einen Unsinn), jvzhŠt.; = govori, da ni nikamor, UčT.
83. níkanje, n. das Verneinen, das Negieren, Cig.
84. nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
85. 1. níkati, -am, vb. impf. verneinen, negieren, leugnen, Guts., kajk.- Cig., Cig. (T.).
86. 2. níkati, -am, vb. impf. sich niederbeugen, Met.; — prim. ničati.
87. 1. níkavəc, -vca, m. der Verneiner, Cig.
88. 2. níkavəc, -vca, m. der Bergfink (fringilla montifringilla), Jan., C., Valj. (Rad), Frey. (F.).
89. nı̑kavt, m. der Verneiner, Cig.
90. nı̑kda, adv. = nikdar, Mik., kajk.- Vest.
91. nı̑kdar, adv. niemals; — tako lep, da nikdar tega (tacega), so schön, wie keiner je gewesen.
92. nı̑kdẹ, adv. = nikjer, (tudi: nikdẹ̀) Mur.
93. nı̑kdọ, nı̑koga, pron. nikdor, nihče, niemand, Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; — prim. Cv. VIII. 9., X. 4.
94. nikdọ̑r, pron. = nigdor, nihče, Npr.- Erj. (Torb.), nk.
95. nikədȃr, adv., pogl. nikdar.
96. níkəlj, -klja, m. neka kovina, das Nickel.
97. nikję̑r, adv. nirgends.
98. níkljev, adj. Nickel-: n. kršec, der Nickelkies, Erj. (Min.).
99. 1. níkniti, nı̑knem, vb. pf. entsprießen, hervorkeimen, Habd.- Mik., Guts.- Cig., Dol.- Cig., Jan.; — hervordringen: vlaga nikne iz dreves, Vrt.
100. 2. níkniti, nı̑knem, vb. pf. verschwinden, Hal.- C.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani