nevolja (6)

1. nevǫ́lja, f. 1) der Unwille, der Missmuth; — 2) das Ungemach, das Elend, das Unglück, Mur., Cig., Jan., Boh., ogr.- Let., Rib., BlKr., jvzhŠt.; Bog me reši nevolje, Te globoke voze, Npes.-Vraz; — das Unrecht, Dict.
2. nevolják, m. ein armer, elender Mensch, ogr.- C., Mik.
3. nevoljáš, m. = nevoljak, vzhŠt., ogr.- C.
4. nevoljnják, m. = nevoljak, kajk.- Valj. (Rad).
5. obklásti, -kládem, vb. pf. 1) umschlagen, Mur.; — 2) belegen: obkladen z nevoljami, mit Ungemach beladen, C.
6. pádeč, adj. padeča bolezen, die Fallsucht, Dict., BlKr.- M.; = padeča nevolja, BlKr.- M.; tudi samo: padeča, Jan.; padeča ga meče, BlKr.- M.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani