Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
navzoč (22)
-
navzọ̑č, adv. = navzoči, nk.
-
navzočávati, -am, vb. impf. ad navzočiti; vergegenwärtigen, ogr.- C.
-
navzọ̑čba, f. die Confrontation, Cig.
-
navzọ̑čən, -čna, adj. vorliegend, gegenwärtig, anwesend, Mur., Cig., Jan., C., Danj.- Mik., nk.; — augenfällig, C.; ( nav. nazočen).
-
navzọ̑či, I. adv. 1) vor den Augen, vor die Augen, ins Gesicht: Bogu n., vzhŠt.- C.; vse navzoči pride, alles kommt ans Tageslicht, C.; n. priti, erscheinen, M.; persönlich erscheinen, C.; to je navzoči, das liegt vor den Augen, das ist offenbar, ogr.- C.; povedati komu n., jemandem etwas ins Gesicht sagen, hvaliti koga n., jemanden ins Gesicht loben, C.; — 2) anwesend: n. biti, anwesend, gegenwärtig, dabei sein, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., nk.; — II. praep. c. gen. in Gegenwart, angesichts, Cig., C., Mik.; n. Boga, C.; n. vseh vernih, C. ( Vest.); — govori se na vzhodu navadno: nazoči; prim. Vest. I. 56.
-
navzočı̑təv, -tve, f. = navzočba, ogr.- C.
-
navzọ́čiti, -im, vb. pf. 1) präsentieren, darstellen, ogr., SlN.- C.; — 2) confrontieren, Cig., Jan.
-
navzọ̑čnik, m. der Anwesende, Erj. (Izb. sp.), nk.
-
navzočnína, f. Praesenzgelder, DZ.
-
navzọ̑čnost, f. die Gegenwart, die Anwesenheit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; božja n., Nov.; (— nav. nazočnost).
-
nenavzọ̑čən, -čna, adj. abwesend, vzhŠt., ogr.- C., nk.
-
nenavzọ̑čnost, f. die Abwesenheit, vzhŠt., ogr.- C., nk.; (nenazǫ́čnost, kajk.- Valj. [Rad]).
-
brátovščina, f. 1) die Bruderschaft (als Verhältnis); bratovščino piti s kom; pili smo —, in sem bil zdajci v bratovščini z večino navzočnih gostov, Jurč.; — 2) die Bruderschaft (als religiöse Vereinigung); — die Zunft, Boh., Jan.; mlinarska b., Danj. (Posv. p.).
-
naọ́čən, * -čna, adj. = navzočen, C., Z.
-
nazọ̑čən, -čna, adj., pogl. navzočen.
-
nazọ̑či, adv., pogl. navzoči.
-
nevzọ̑čən, -čna, adj. = nenavzočen, C.
-
odsǫ́tən, -tna, adj. = nenavzočen, nk.; — prim. hs. odsutan po rus. otsutstvennyj.
-
odsǫ́tnost, f. = nenavzočnost, nk.; — prim. odsoten.
-
prisǫ̑tən, adj. = navzočen, C., nk.; — prim. hs. prisutan, rus. prisutstvie.
-
prisǫ́tnost, f. = navzočnost, C., nk.
-
zọ̑či, I. adv. 1) ins Antlitz: komu z. povedati, ogr.- C. ( Vest.); z. staneta cesarju, sie traten vor das Angesicht des Kaisers, ogr.- C. ( Vest.); — 2) zugegen: z. biti, vzhŠt., ogr.- C. ( Vest. I. 57.); — II. praep. c. gen., in Gegenwart, angesichts, ogr.- M.; z. mnogih velikašev, ogr.- C. ( Vest.); — nam. vzoči; prim. navzoči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani