navzdol (21)

1. navzdọ̑ł, adv. bergab, abwärts; n. iti, peljati se.
2. navzdọ̑lje, n. eine abschüssige Stelle, das Gehänge, Jan.; spotekniti se na gladkem navzdolju, Cv.
3. navzdọ̑łnji, adj. bergab, abwärts gehend: navzdolnja vožnja (ladje), die Thalfahrt, DZ.; n. vrsta, die absteigende Linie (der Verwandtschaft), Cig.
4. navzdọ̑łnjik, m. der Stalaktit, Jan.
5. navzdȏłž, adv. der Länge nach, nk.
6. navzdółžən, -žna, adj. Längs-, Longitudinal-, Zora.
7. cúrək, -rka, m. 1) der Strahl einer Flüssigkeit; studenčni c., der Quellstrahl, Cig.; solze s curkom, po curkih teko iz oči, die Thränen strömen aus den Augen, M.; zdravje gre po curku navzdol, po niti pa gori, Slom.; ali: zdravje s curkom prejde, po niti raste, M.; — c. živega srebra, eine Quecksilbersäule, Cig.; — 2) der Eiszapfen, BlKr.
8. kobáliti, -ȃlim, vb. impf. 1) die Füße ausspreizend sich fortbewegen, klettern: črez sod, črez plot k., C.; po lestvi z odra, po kamenju navzdol k., Jurč.; v vodi tudi ne znam kobaliti tako, kakor se pravi, da se plava, Jurč.; — 2) rittlings auf etwas sitzen, reiten: drevo k., C., M.; ne kobali debla, Lašče- Erj. (Torb.); — 3) k. se, rittlings sitzen, C.; — prim. okobalo.
9. kolẹnčák, m. prag na navzdolnem potu, C.; — prim. kolence 3).
10. koleštráti, -ȃm, vb. impf. nerodno hoditi: jazbec koleštra navzdol, Glas.; — nerodno delati, Z.
11. meteljáti, -ȃm, vb. impf. sich drehen: oproščeni prasec pa dirja meteljaje in prekopicujoč se navzdol, LjZv.; = m. se: koza se je meteljala pri žlebu, Glas.; — nam. metiljati? prim. metljati in metilj 2).
12. nadọ̑ł, adv. = navzdol, Cig., Jan.; nádol, SlGor.
13. navdọ̑ł, adv. = navzdol, bergab; n. se peljati, iti.
14. navdọ̑łən, -łna, adj. = navzdolnji, Cig., C.
15. nazdọ̑ł, adv. = navzdol.
16. podrsẹ́ti, -ím, vb. pf. dahinglitschen: navzdol p., Jurč.
17. polǫ́žən, -žna, adj. 1) Erlags-, Depositen-, Cig., Jan.; polǫ̑žni list, DZ.; položni denarji, Depositengelder, Cig.; — 2) nicht steil, sanft sich abdachend; položno rebro, sanfter Abhang, Cig. (T.), Jes.; šel je po položni rebri navzdol, LjZv.; položna cesta, Zora; po položnih stopnicah, LjZv.; po položnih in strmih sklonih, auf sanften u. steilen Abhängen, Slovan.
18. prenágniti, -nem, vb. pf. auf die andere Seite neigen, Z.; p. se, sich auf die andere Seite neigen: pot se prenagne navzdol, SlN.; ladja se je prenagnila, das Schiff legte sich um, Cig.; — p. koga, jemanden bewegen, überreden, C., Zora; k dobremu koga p., Burg.
19. sprǫ́žiti, -im, vb. pf. losgehen machen; puško s., das Gewehr losdrücken; uro s., die Uhr in Gang bringen; s. jezik, die Zunge lösen, Cig.; s. se, losgehen; puška se je sprožila; — ins Rollen bringen, in Bewegung bringen: kamen s., da teče navzdol, drevo s., če je kje obviselo, Svet. (Rok.); s. se, ins Rollen, in Bewegung kommen; — veranlassen, in Anregung bringen, Cig., Jan., C., DZ., nk.; beseda besedo sproži, ein Wort gibt das andere, Z.; vprašanje s., eine Frage aufwerfen, Cig. (T.); — ( nam. vzp-).
20. talíkati, -kam, -čem, vb. impf. = takljati: jajca talikati, kolo se talika navzdol, Navr. (Let.).
21. zatrkljáti, -ȃm, vb. pf. = zatočiti, rollen machen, Z.; zavrti se mu v glavi, da se zatrklja navzdol, LjZv.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani